|  Bil je sneg
in bil bo potem,
ko se spremeni
v ognjene trave
in samote odsotnosti.
V storžih smrek slutim
tisti pritajeni smeh vetra,
ki osiplje kaplje,
da dobe nove začetke.
Vrnem se tja,
kamor sedanjost hoče,
da srečam z očmi kraj,
ki je izgubil luči.
Selil se je z mehkim
odhodom v noč.
Pogled zdrsne
kot kaplja rose v odsev,
ki se bo talil
v ledeni roži
na okenskem steklu
kot zakaj nebivanja
v bivanju.
Moj čas ima
notranje oko,
ki vidi kar je bilo
v tistem kar bo.
Trenutek sedanjosti
se upira tišini prihodnosti
in se pretvarja v spomin.
Skoraj nedoumljivo je,
da še drhtijo iglice smrek,
ki so skrile mladost
v zelene plamene.
www.tatjana-malec.si |
NE ZAMUDITE
Na Jezerskem
Prispeval/a: aloha dne nedelja, 18. januar 2009 @ 20:25 CET
lp
Sašo
Na Jezerskem
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 19. januar 2009 @ 15:21 CET
včeraj sem brala tako srčkane komentarje in sem ti nameravala danes odgovoriti nanje, pa opažam, da jih ni več, nekdo jih je zbrisal, morda po nesreči. Sem se prav zabavala ob vsem kar si k posameznim pesmim napisal.
Kakor koli že, sem vesela, da so ti moje pesmi všeč. Ampak saj se bomo še brali, upam, da se ne bo pojavljala puščava na mestih, kjer si zapustil svoje misli. Kar iznanada mi je prišlo na misel, da je lep občutek, če te kdo bere in poveže s svojimi občutki.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Na Jezerskem
Prispeval/a: aloha dne četrtek, 22. januar 2009 @ 20:41 CET
To ti je prava Ženska! Hvala Tatjana, sm že misliu, da sm ga kej polomiu (zame to ni prvič, sm majčkn narodne narave).
res je, da ni vsaka metafora za moj uhelj, včasih ne razumem, kje je rep, kje je glava (ali sploh kje?) si pa vedno pravim: Že boš našel žensko, ki ti bo pokazala, kje kaj rase.
Vsaj Ti pardon Ste VI me razumela (ni bilo mišljeno kej slabga, prisedam na vse svoje kravce(so vsi moje učiteljice, so me naučili načinu zdravega prehranjevanja, žvečim seno in travco kot pravi pleminiti biko)
Samo se trudim duhovno povečati svojo duhovno rast (v tem primeru se tegnem, to pomeni nategujem ali se raztegujem, zopet sm v dilemi kuga in kej)
No s toto kamelo ali kamelio ste me zadeli, zdaj bom preizkusil se v vlogi afriškega kmeta pesnika hukujista:
Kamela.
Šivankino uho.
Ne gre - je gluho.
ali tko:
Šivanka.
Uho je ogromno.
Kamele ni nikjer.
še uno bello:
Afrika.
Atraktivna kamela.
Za kuga je tu šivanka?
Draga Tajana, uničili so moje najpomembnejše besede (telele spoštovani uradniki poze-tivk)
to so: brez vas ne bo šla moja duhorast niti mm navzgor.
Tko je to.
Zdaj prelagam delček bremena moje duhrasti na vaša pesniška ramena.
Z vsem spoštovanjem.
Miroljubni kmetovalec,
Sašo
Na Jezerskem
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 23. januar 2009 @ 14:45 CET
vidiš, da tudi tebi gre dobro tkanje haikujev. No, moja kamela je prispodoba za življenje, ki pa ni vedno puščava. Je tudi zelena oaza, na kateri se ti duh spočije. V Afriki najdeš tudi kakšen sladek datelj ali kokosov oreh, ki te odžeja. Veš Sašo, kadar želiš lahko mirdne duše odložiš tudi meni kakšen problem na ramena. Upam, da ne bom klecnila, kajti kamela je močna in vzdržljiva živalca.
Lep pozdrav in dobro se imej
Tatjana