Kadar imamo več časa za gibanje, lahko bolj pridemo v stik s svojim telesom. Telesno gibanje … Kako si ga predstavljate? Kot potenje v fitness klubu na eni od naprav za 'kurjenje' odvečne maščobe ali povečanje mišične mase, ko v ozadju 'tolče' neumorno ponavljajoči se ritem bolj ali manj divje glasbe, medtem pa naše misli blodijo naokoli? Kot lahkoten tek, živahno hojo ali plavanje – ali pa strm vzpon na enega od slovenskih dvatisočakov?

Ali pa kaj še bolj drznega in eksotičnega ob čemer se adrenalin izdatno sprošča v kri? Vse to so primerni načini, kako razgibati telo – nekateri so telesu in psihi bolj prijazni, drugi manj. Z nekaterimi vnašamo v svoje telo in življenje harmonijo, urejenost in subtilnost, z drugimi razdraženost in grobost.

Vendar imam v mislih nekaj drugega: to je telesno gibanje, ki je naravna posledica tega, da zares odprto prisluhnemo potrebam svojega telesa po specifičnem gibanju. To je gibanje, ki postane - ples. V tem gibanju ni vnaprej določenih in predpisanih korakov. V takšnem plesu ni napačnih gibov. To je gibanje, ko je naša zavest prisotna, čuječa in občutljiva. Ko smo pozorni na telo in njegove potrebe, da res na poseben način premika svoje posamezne dele. Zato se v takšnem plesu naše telo zares razgiba! In sprosti napetosti, ki se v njem po malem kopičijo iz dneva v dan!

Za ta ples nista omejitev ne starost ne spol, ne ovirajo ga ne manjkajoči ne odvečni kilogrami. Predstava, da niste nadarjeni za plesanje, vas lahko ovira, a ko se boste prepustili radosti gibanja, vas bo minil tudi ta predsodek. Le čas potrebujete, da si zares prisluhnete. In nekaj poguma, da naredite nekaj, česar morda niste še nikoli. A vsako reč v življenju nekoč storimo prvič! Le čas potrebujete – petnajst minut, pol ure, celo ure ali dve – odvisno od navdiha in konkretnih življenjskih okoliščin. Pa še nekaj prostora in veselje do raziskovanja samega sebe.

Tistim, ki meditirate, svetujem, da se posvetite plesu s kratko meditativno naravnavo: zavejte se dihanja, zavejte se sebe v glavi - v točki med obrvmi, zavejte se sebe v srcu; povežite se s svojo dušo. Iz srca se zavejte svojega telesa, povežite se z njim (in še s soplesalcem, ko ga boste vključili v ples). Naravnajte se na ples kot na nekaj živega, razsvetljujočega, dobrega.

Kakšno gibanje potrebuje moje telo?
Ko ste bolj sproščeni in imate navdih, da bi prisluhnili svojemu telesu, si vzemite čas za samoten sprehod v gozdu na skrito jaso ali čez travnike. Začutite v telesu, kakšno gibanje potrebuje, kaj je zanj dobro. Sledite tej potrebi s telesnimi gibi, brez odvečnega razmišljanja. Dovolite si dihati s polnimi pljuči, lahkotno tekati, poskakovati, zakriliti z rokami … Naj se vaše telo razgiba in ogreje. In počasi boste začutili, da so nekateri deli telesa bolj, drugi manj gibki. Vsi vas pa vabijo: "O, da, razgibaj me!" Roke in noge, vrat in ramena, komolci, dlani in prsti na rokah, trebuh in boki, kolena, gležnji in stopala, hrbtenica … Če jim boste dovolili, bodo vsi telesni deli z veseljem zaplesali – vsak na svoj način. Nekaterim boste morda težje dopustili, da se premikajo – tu ste že na sledi zastali psihološki energiji, ki zavira in omejuje vaše telesno gibanje. Vztrajajte, nenasilno, mehko pozorni in začutite v telesu, kakšno gibanje potrebuje. So to sunkoviti, energični, odrezavi gibi? Kot bi z vsakim gibom izdihnili in pritrdili: "Takšen sem!" in zamejili svoj energijski prostor. Morda pa se telo želi premikati mehko, valujoče, s krožnimi gibi kot v enem samem neprekinjenem toku, kot v dolgem vdihu. Ali pa se želi zares sprostiti izpod razumskega nadzora in se poigrati: se sprostiti v mlahavost punčke iz cunj, se nato napeti kot lok, se zibati z ene noge na drugo, se zavrteti kot vodni vrtinec, zakriliti z rokami kot da bo poletelo, se zakotaliti … In če ste medtem prispeli do svoje skrite jase, vas bo nemara zamikalo, da zaplešete na njej komaj se dotikajoč zemlje, lahkotni, breztežni, zračni kot lastovica, kot travniško vilinsko bitje. Ste opazili, vaše gibanje in razgibavanje je postalo ples, mogoče si že nekaj časa brundate neko svojo melodijo, ki jo sproti ustvarjate! Čez čas se bo telo samo počasi ustavilo, se umirilo, se usedlo ali uleglo. Začutili boste trdnost zemlje pod telesom, šumljanje tekočin v njem in drsenje potnih kapljic na njem, prijetno plapolanje diha, svežino zraka na koži. Prijeten mir, kot nekakšna hranilna svetloba, bo pričel mezeti v celo telo. Dovolite, naj vas prežame ta mir. Prijetna, preprosta radost. Tišina.

Ko odkrivamo, kako se želi (ali pa se ne želi!) gibati naše telo, lahko spoznavamo svojo psiho. To je gibanje, v katerem se učimo o sebi. Kajti telo je zrcalo naše celotne notranjosti, psihološke in duhovne. Ko se odpremo telesnim občutkom, lahko skoznje vstopimo v svoj subjektivni svet in se marsičesa naučimo o sebi. Nič nenavadnega, saj so v telesne občutke, v sproščenost ali zakrčenost telesa, v obliko in ponavljanje njegovih gibov - oblečena naša čustva, želje, predstave, predsodki, pričakovanja ... Zato skozi občutenje telesa pridemo v stik tudi s svojo psiho.

Ko razgibavamo telo, odkrivamo najrazličnejše možnosti gibanja in tako razgibavamo tudi svoje mentalne vzorce, v nas se gibljejo naša čustva, potrebe, občutki. Prepoznamo svoje psihološko ne-ravnovesje. Zataknjena energija, ki je obtičala zlepljena v kepo v naši psihi in v telesu, se začenja razgrajevati – mi postajamo bolj svobodni, bolj pristni, bolj kreativni.

Ko tako plešemo, lahko začutimo, kako se počutimo v svojem telesu. Kaj je v nas zavrto, kaj se želi izraziti? Se počutimo inertno, togo, zakrčeno, dolgočasno, se nam zdi, da so naši gibi povsem neusklajeni? Le zakaj se nekateri vztrajno ponavljajo? Se nam zdi, da 'blefiramo', ko plešemo? Nas skrbi, da smo videti smešni in neumni? Ko premikamo telo v plesnih gibih, se v nas dviguje val žalosti ali jeze, občutek frustracije ali strah? Vse te občutke, pomisleke in skrbi lahko – izplešemo! Ne bežimo od njih, zavejmo se jih in dovolimo, naj se izrazijo v gibih – izplešimo jih! S telesnim gibanjem tako ne sprostimo le telesa, temveč tudi osvobodimo svojo duševnost in razum balasta zastalih, zakrčenih in zavozlanih energij. Pridemo v stik z globljim, bolj modrim seboj in tako v sebi vzpostavimo novo, dinamično ravnovesje.

Tovrstno telesno gibanje – izrazni ples, ki sledi specifični telesni potrebi po gibanju, postane način, kako se naša zavest osvobodi – odveže – od nalepljenosti na neko čustveno-razumsko stabilno tvorbo, ki nas duši. Omogoči, da se ta pričenja raztapljati. Vzpostavi se nova pretočnost in gibkost v naši psihi – in v našem telesu. Saj res! Navezanost je otrplost, uklenjenost, oklepanje, krč – znotraj tega pa ni svobodnega gibanja. Kjer pa je gibkost psihe, kjer je pretočnost, tam ni navezanosti. Torej je protistrup za navezanost lahko tudi gibanje, ples! Pogoj za to pa je, da smo odprti do vsega, kar se v nas vzgane. Tudi takrat, ali pa še zlasti takrat, ko nas daje depresija.

In morda boste prepoznali, da je v plesu tako kot v vseh medčloveških odnosih. Zaradi strahu pred bližino (resnico) se znajdemo v krču, ker ne vemo, kaj bi rekli (v plesu: kako bi se premikali), pa se zatečemo v priučene odzive (besede) – avtomatizme (pri plesu: v gibe, ki smo jih videli pri drugih ali za katere mislimo, da so 'ta pravi'), ki so površni in so zato neustrezni. Ko pa se opogumimo in se odpremo, ko prepoznamo in začutimo, kaj se v nas dogaja ter kaj se dogaja v sočloveku, je šele možen globlji stik med nama in iskrena komunikacija. Tedaj šele je možen pretok med človekoma, medsebojno razodevanje dušnega bogastva in njegova delitev. Z družinskimi člani, v intimnem odnosu z ljubljeno osebo, s prijatelji, s sorodniki, z znanci in neznanimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo ... ter tudi pri plesu – se učimo upravljati s svojimi energijami po navdihu duše.

Ko izplešemo svoj psihološki balast, ko se v plesu kot v plavžu prečistimo in oplemenitimo, lahko zapleše s svojimi energijami skozi fizično telo – duša. Zažari njena kreativnost. Vzemite si kdaj doma čas zase in si izberite glasbo, ki se vas dotakne, ki vas globoko, notranje razgiba, odpira, navdihuje in povzdiguje; glasbo, ki vam da globoko čutiti in razsvetljeno misliti, ki vam daje, česar sicer v življenju ne dobite kar tako. (Mene na ta način navdihuje takoimenovana klasična glasba.) Odprite se ji. Odprite se njeni enkratni, edinstveni kvaliteti, sporočilu in zvenu. Zaplešite z njo. Ustvarite ob njej, z njeno pomočjo, ples. Naj postane vaš soplesalec. Prizemljite s plesom v fizično telo in gibe njeno enkratnost in žlahtnost. 

… in s prostorom
Prostor  - pokrajina je živ, je tudi lahko 'partner' v plesu. Na sprehodu skozi pokrajino se ji srčno odprite in jo začutite. Kako valujejo energije prostora, kakšne so? Kako žarčijo drevesa in gozdovi, nebo nad pokrajino, polja, hiše … Kaj vam pokrajina daje, kaj ji lahko sami date? Začutite, kako je vaše telo vpeto vanjo. Vse to začutite v srcu in izrazite z gibi, kako želi celota telesa valovati s celoto kozmosa, bodisi da je to travnik, gozd, vrt … Tako boste razvijali občutek za enkratnost in dinamiko telesnega življenja iz srca. In morda … morda boste pri tem začutili, da se (tudi) s plesom da slaviti življenje, stvarstvo in stvarnika – podobno kot so ga nekoč zdavnaj pastirice, ki so ljubile Krišno in plesale z njim.

Podoba božanskega plesalca je podoba Šive Nataradže, plešočega Šive. Njegov ples simbolizira gibanje stvastva, gibanje Življenja skozi neskončen krog rojstev in smrti. Poglejte ga, kako je stabilen v sebi, osrediščen in samozavesten v svojem miru, nedotaknjen od teka in sprememb časa! Hkrati pa dinamičen, ekspresiven in kreativen! Kakšno ravnovesje kreacije in destrukcije v ognjenem krogu! Njegov obraz je kot odmaknjen v večnost in nam daje vedeti, da je Življenje neuničljivo! "Ne bojte se," nam sporoča in obljublja osvobojenje iz nepopolnosti in neznanja.

V vsakem človeku je odsev božanskega plesalca – duša. Duša pleše svoj ples kreacije, večna in nedotaknjena od časa in sprememb, a hkrati potopljena v svet minevanja in smrti. Pleše, globoko uglašena s Plesalcem vseh plesalcev in ve, da ima ta ples plemenit smisel in namen. Želim vam, da bi tudi skozi telesno gibanje - ples odkrivali svoj enkraten prispevek v Plesu, h kateremu vas od vekomaj vabi vaša duša!

Vesna Periček Krapež
www.cdk.si/soutripanje