Počasi se pomikam od besede do besede. Ko naletim na kakšno zares elegantno sestavljeno poved (v kakšnem izbranem odlomku), ki jo v isti sapi odlikuje tudi predstavna slikovitost, da izbrane, ušesu prijetno in pravilno zveneče melodike ter malodane že slovesnega in vznesenega ritma niti ne omenjam, me resnično prevzame tenkočuten jezikovni posluh ter živahna in lahkotna gibkost skrbno izbranega besedja in njegovega sosledja.

Torej prepotrebne odlike, po katerih se dá prepoznati nadarjenost in izrazno moč izkušenega pisca, pa tudi se dá iz vsega omenjenega razbrati, da obstaja med pišočim in njegovimi besedili neka nevidna vez, ki bi jo lahko poimenovali navdušenje, oboževanje, ljubezen, strast do lepe pisane besede, pa naj gre pri tem za proces prebiranja leposovja ali pa za proces poustvarjalnega oz. ustvarjalnega pisanja.

Obe dejavnosti sta med seboj tesno prepleteni in ni ga pisca, ki ne bi imel predhodne, vmesne ali sočasne faze branja, preden se loti lastnega pisanja, saj mu, ne glede na nadarjenost, izkušnje in izobraženost prav prebiranje besedil drugih ustvarjalcev (ne glede na to, ali poseže daleč v zgodovino slovstva ali pa se seznani s svojimi sodobniki, prav tako pa ni toliko pomembna vzrst in strokovnega področja, ki ga neko delo obravnava) lahko ponudi najširši vpogled v številne nove in nepoznane pla(s)ti življenja, vstop v najrazličnejše svetove, skratka: seznanjanje z literarnim opusom drugih piscev velja za enkraten vir najrazličnejših informacij in spoznanj, tako glede same vsebine, kot tudi glede na jezikovni in oblikovni vidik.

Takšno in drugačno ukvarjanje s pisano besedo pa predstavlja ne le širitev lastnega obzorja oz. posredovanje (svojih) spoznanj in dognanj v pisni obliki, ampak je tudi eden izmed temeljnih načinov izražanja ljudi, ki jim je jezik oz. beseda glavno orodje ustvarjanja – v primerjavi z ostalimi umetnostmi, kjer je v ospredju kaj drugega, npr. pri slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi je v ospredju črta, barva, ploskev...; pri glasbi in plesu je v ospredju melodija in gib; v gledališču in filmu je v ospredju vidno-zvočna uprizoritev predhodne pisne predloge oz. scenarija.

In nenazadnje, pisana beseda je med drugim tudi spričevalo civilizacije in razvitosti, pa najsi gre za posameznika ali pa narod kot celoto; (za)pisani besedi se lahko v največji meri zahvalimo za to, da imamo danes védenje o dosežkih in kulturi naših prednikov, in na teh podedovanih temeljih moremo in moramo graditi naprej.

Pisana beseda je namreč veliko bolj zaneslija, priročna in dostopna kakor pa samo ustno podano izročilo / sporočilo – njen rok trajanja je malodane neomejen... Zato spoštujmo pisano besedo, zavedajmo se njenega pomena in moči ter jo temu primerno tudi uporabljajmo.

Danijela Premzl