Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic pripravlja v soboto, 29. 11.2008, med 11. in 12. uro performans proti krznu na Wolfovi ulici v Ljubljani. S tem dogodkom se pridružuje Mednarodni koaliciji proti krznu (International Anti-Fur Coalition), ki je petek, 28.11., razglasila za svetovni dan brez krzna.

Za živali! ponovno poziva slovensko vlado, da končno zakonsko prepove vzrejo živali za krzno. Smatramo, da mora slovenska vlada zaradi globalne obsodbe vzreje živali za krzno, irelevantnosti krznarske industrije za slovensko gospodarstvo ter ugleda Slovenije v EU in svetu, nujno sprejeti zakonsko prepoved vzreje živali za krzno.

To so do sedaj storili v Švici, Angliji, Walesu, na Škotskem, Severnem Irskem, Hrvaškem in v Avstriji, kjer letos praznujejo 10. obletnico zakonskega sprejetja prepovedi.

Aktivistke in aktivisti bodo s svojimi telesi simbolično prikazali odlaganje živalskih trupel kot etično-ekološki problem ter s sporočili opozorili na veliko škodo, ki jo krznarska industrija povzroča vsem prebivalcem Zemlje: tako neposredno vpletenim živalim kot naravi in človeku.

Kontakt:
Urška Breznik
Tel. št.: 051 389 734
www.zazivali.org
info@zazivali.org

Dejstva o krznarski industriji:

– vsako leto je več kot 60 milijonov živali ubitih samo za krzno;

– 85% vsega krzna na tržiščih prihaja iz krznarskih farm. 73% teh farm je v Evropi, ostalih 12% v ZDA, Kanadi, Argentini, Rusiji in na Kitajskem; ostalo krzno prihaja od živali ujetih v pasti, le-te po več dni umirajo od lakote in trpljenja, ali pa si v obupnem poskusu pobega odgriznejo taco;

– najpogostejše živalih, katerih kožuh je uporabljen za krzno so: kune, lisice, činčile, zajci, hermelini, rakuni, nutrije, bobri, veverice, risi, volkovi;

– živali na farmah živijo v majhnih kletkah, kjer se komaj premikajo in so podvržene stresu in dolgočasju zaradi česa prihaja do samopoškodb (žvečenje lastnih tac in repov) in stereotipe (ponavljajoči se gibi živali, ki nastopijo zaradi dolgočasja: npr. vrtenje v kletki)

– najpogostejši načini usmrtitev: lomljenje vratov, elektrošoki pri katerih je ena izmed elektrod potisnjena v ustno, druga v vaginalno ali analno odprtino, usmrtitev s plinom, injekcije cianida v srce;

– pravo krzno NI ekološko: za proizvodnjo pravega krznenega plašča je potrebno 20 krat več energije kot za proizvodnjo plaščev iz umetnih materialov. Za preparacijo pravega krzna in ohranjanje le tega je potrebno mnogo kancerogenih in okolju škodljivih kemikalij. Med njimi izstopajo zlasti formaldehid, krom, cianid in peroksid.

Odrta trupla živali se znajdejo na smetiščih in tako predstavljajo velik dejavnik za onesnaževanje prsti in vod podtalnic. Finske farme krzna, ki predstavljajo 65% vseh krznarskih farm, proizvedejo 1500 ton amoniaka na leto. Največja  švedska farma krzna, kjer so gojili lisice, je bila leta 1998 zaprta zaradi tega, ker je močno onesnaževala okoliško podtalnico;

– zakonsko prepovedana vzreja živali velja v naslednjih deželah: Švici, Angliji, Walesu, na Škotskem, Severnem Irskem, Hrvaškem in v Avstriji, kjer letos praznujejo 10. obletnico zakonskega sprejetja prepovedi.

Več informacij na:
www.furisdead.com
www.antifurcoalition.org
www.antifursociety.org
www.tvanimal.org
www.crueltyisnotgreen.com
www.gan.ca/campaigns/fur+trade/factsheets/fur+farms+and+the+environment.en.html

PLAKAT