|
Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugaèno kot
v Sloveniji, v èasopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst,
ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade),
organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije…
in praktièno vsi ljudje, ki jih sreèujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih
najboljših moèeh trudijo živeti èimbolj ozavešèeno.
Ko obèasno odprem spletno Delo, me zaèudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji
omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo
Å¡e ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana,
tudi življenjski standard je za veèino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je
na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga.
Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki
jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj
nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vraèanja poudarka na lokalno
raven.
Ni pomembno samo to, koliko denarja je v naši deželi ali kraju; vprašanje je,
kam teèe, kdo ga prejme ter ali ostane v skupnosti in ji pomaga delovati. Denar,
ki kroži lokalno, je kot kri, ki pomaga ohranjati lokalno skupnost. Denar, zaslužen
v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta
je potrošen v naslednji in tako naprej.
V ekonomiji je uèinek znan kot lokalni multiplikator. V zgornjem primeru je
multiplikator 3, ista kolièina denarja je omogoèila zaslužek in preživetje trem
ljudem v istem kraju.
Supermarketi po drugi strani èrpajo lokalno skupnost, veèina denarja odteka
neposredno na banène raèune v tujini. Razliène študije so pokazale zanimive
rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v
ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteèe iz skupnosti v roku 48 ur - za plaèilo
storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka
v oddaljeno centralo trgovske mreže.
Ste se kdaj vprašali, kje konèa denar, ki ste ga potrošili za svoj nakup? Ali
pomaga ohranjati življenje v vašem kraju, v naši lepi deželi? Ali pa odteka
v tujino, na banène raèune veletrgovin, od èesar ima profit nekaj ljudi, ki
jih niti najmanj ne zanima kvaliteta življenja v vasicah, iz katerih denar priteka
k njim?
Mogoèe ni v naši moèi vplivati, koliko denarja priteèe v našo skupnost. Imamo
pa možnost da se vsaj do neke mere odloèimo, kam bo odtekel od nas. Vsak tolar
Å¡teje.
Veè o tej temi si lahko preberete v anglešèini na strani, ki jo je pripravila
New Economics Foundation:
http://www.pluggingtheleaks.org/
Viri:
The Little Money Book; David Boyle
http://en.wikipedia.org/wiki/Multiplier_effect
http://www.neweconomics.org
|
NE ZAMUDITE
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: gledalec dne torek, 31. januar 2006 @ 11:10 CET
Ne bom se spušèal v vse zablode napisanega vendar je že v drugem odstavku avtorica naredila "intelektualni samomor" z izjavo: "tudi življenjski standard je za veèino ljudi zadovoljiv". Kaj je zadovoljiv življenski standard?? V kolikor ga kar nekaj bralcev te strani najbrž res ima, je v Sloveniji ogromno ljudi, ki ga niti približno ne dosega - procentualno gledano precej veè kov v VB. Pa ne bi zdaj tukaj (ker ni ne èasa in ne prostora) o tem koliko ljudi v sloveniji s koliko denarja.
Lokalni multiplikator. Vse vredu in prav ampak a ste se cenjena gospa vprašali zakaj ravno v ameriških rezervatih toliko denarja takoj "odteèe"? Najbrž ne. Ker iz istega razloga pri nas ljudje ponorijo ob odpiranju novih veleprodajaln. Razlog: nizek standard. In diskontne prodajalne so vse kar si precej ljudi lahko privošèi.
Ravno tukaj pa ste sami sebi zabodli nož v hrbet z izjavo o slovenskem standardu. Veèina ljudi v soveniji namreè NE dosega zadovoljivega življenskega standarda, potem pa se zaènemo vrteti v krogu.
Prispevku bi se dala oèitat še kakšna napaka ali nedoslednost..... pa nimam ne èasa in ne volje...
Pa še nekaj: ne zviška gledat na ljudi ker jh precej že je in jih še ogromno bo doseglo veè kot vi... pa tudi v kakšni drugi državi so ljudje/Slovenci že živeli...... tudi o okoljevarstvu se ljudje/Slovenci pogovarjamo in se problemov (verejeli ali ne) zavedamo.
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Marjana dne torek, 31. januar 2006 @ 18:43 CET
Se bom potrudila tale komentar vzet z dobre strani, èeprav se ni lahko s svojim razmišljanjem izpostaviti in takoj biti sesekljan.
Èlanek sem napisala tako, kot sama dojemam stvari. Je moja zgodba. Za njo stojim s svojim imenom in svojimi spoznanji.
Ne samo da sem se vprašala vprašanje, ki mi ga zastavljate, pa še precej drugih - tudi precej raziskave sem opravila na to temo (številni linki so tudi v èlanku, za tiste ki jih zanima veè). Se strinjam, da je problematika precej širša, kot sem jo zajela tukaj - ampak namenoma sem se odloèila, da èlanka ne bom širila, ker je bila poanta, ki sem jo hotela izpostaviti, lokalni multiplikator.
V palaèi pa ne živim in tudi gospa nisem. Za intelektualne samomore pa se bom potrudila ne sekirati preveè. :)
Lep dan,
Marjana
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Mojca Morya dne torek, 31. januar 2006 @ 21:56 CET
Dobrodošel vetrc zavestnega razmišljanja in ravnanja, h kateremu klièe.
Mojca
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. februar 2006 @ 15:19 CET
Èe v trgovini z oblaèili kdaj vidite obraz,
ki je zatopljen v molitev - vedite, da to sem jaz!
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Pips dne sreda, 1. februar 2006 @ 17:41 CET
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: ivangop dne sreda, 1. februar 2006 @ 18:39 CET
Zakaj toliko govorjenja o ekologiji,segrevanju ozraèja,odpadkih itd.Koliko pa STORIŠs svojim naèinom življenja v dobro in ohranitvi NARAVE.Vsak posameznik je pomemben v ravnanju z NARAVO,kako da se ne podaš PEŠpo opravkih,ne hodiš v trgovino po nepotrebnem in zapravljaš denar za brezvezne stvari in za otroke ne vem kakšne igraèe,ki si jih trenutno spomni in hoèe imeti,za modo,lepotièenjne,ki je ena sama kemija.
Zakaj toliko novih revij,èasopisov ,letakov ,reklam:VSE TO GRE v MILJONE TOLARJEV IN V SMETI,za neko kulturo kot npr. naši in tuji FILMI,ki vzpodbujajo v mladini nasilje ,ropanje,ubijanje ,sex ,kriminal,prikazujejo prevare,laži,kako na lahek naèin brez dela obogateti,kje JE TU KULTURA.Film v katerem je prisotna PIŠTOLA je OBVEZNO PREPOVEDATI.Ali je snemanje in prikazovanje takih filmov KULTURA,prosim VAS.
Tudi raznorazni koncerti na katreih se pijanèuje, je prisotna DROGA,obnaša neèloveško,pobalinsko v nasprotju z zdravim èloveškim vedenjem in RAZUMOM,slabše kot ŽIVALI ki se obnašajo naravno in ne unièujejo NARAVE.
Vsak posameznik in DRUŽBA v celoti mora spremeniti vzorce obnašanja,kot so sedaj in se obnašati VSAJ TAKO KOT SE OBNAŠAJO ŽIVALI.Spremenimo najpreje pri sebi in pri svojih OTROCIH,pa bo DRUGAÈE IN BOLJŠE:
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. februar 2006 @ 18:57 CET
Hej ivangop - saj ravno v tem je problem: Ljudje SE obnašamo kot živali, najveèkrat kot tiste roparske, krvoloène, mesojede!
Bodi malo bolj specifièen: katere živali imaš v mislih - zajèka, orla, leva, voluharja, divjega prašièa...ali morda kobilice, komarje, muhe?
Pa brez zamere!
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: ivangop dne èetrtek, 2. februar 2006 @ 14:07 CET
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Marjana dne èetrtek, 2. februar 2006 @ 17:26 CET
Gornji èlanek bi lahko bil napisan kot brezosebno navajenje dejstev. Pa sem se zavestno odloèila, da zaènem pripovedovati svojo zgodbo. Ker je kontekst tisti, ki me je pripeljal do razmišljanj, o katerih pišem.
Tega o èemer pišem v èlanku se nisem zavedala kljub temu, da sem študirala ekonomijo. Kljub temu, da sem že v Sloveniji poslušala 'kupujmo slovensko' in kljub temu, da si tukaj, kjer trenutno živim, prizadevajo v èimveèji meri nabavljati lokalno pridelano hrano.
Jasni so mi bili nekateri aspekti pomembnosti lokalno proizvedenih izdelkov: od lokalne hrane, ki paè najboljše ustreza našemu organizmu in podnebju, do nesmiselnosti in neekološkosti letalskih prevozov npr. eksotiène hrane sem in tja po svetu.
Za uèinek lokalnega multiplikatorja pa nisem slišala do pred par tedni, ko mi je v roke prišla v èlanku omenjena knjižica. Na dveh straneh je bilo vse skupaj tako jasno povedano, da je zame bilo kot razodetje. Ki sem ga želela deliti tudi z drugimi ljudmi.
In temu razodetju so botrovale številne okolišèine, številni kontrasti, ki mi ponavadi pomagajo bolj jasno kaj videti ali spregledati.
Po gledalèevem komentarju se zavedam še enega, mogoèe še bolj pomembnega aspekta 'lokalnosti': ni pomembno samo to, kje trošimo svoj denar, ampak tudi to, da ohranimo svojo skupnost èimbolj samozadostno.
Pa da povem še malo veè o svojem 'tukaj'. Živim v majhnem mestecu na jugu Anglije. Pravzaprav živim pol ure hoda ven iz mesteca. Ljudje, ki jih tukaj sreèujem, so le v majhni meri Angleži. In razmišljanje teh ljudi je pogosto tako radikalno, da se še sama sprašujem, koliko tega zmorem 'prebaviti'.
Kar bom prežveèila, se bom potrudila objaviti tukaj. Ampak to bodo še vedno samo moji košèki mozaika. In vesela bom, èe ga boste dopolnjevali.
Lep dan,
Marjana
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: gledalec dne nedelja, 5. februar 2006 @ 11:19 CET
V svojem zadnjem komentarju ste sami potrdili to kar sem vam oèital v prvem komentarju. Namreè, èe èlovek prebere stvar razloženo na dveh starneh in misli, da je z eno žlico pojedel vso modrost tega sveta se moti.
V razmislek pa še tole: zaradi naše majhnosti bomo zelo težko samozadostni...
lp
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: mici dne nedelja, 5. februar 2006 @ 13:52 CET
Zelo zanimiv èlanek si poslala na naše "pozitivke", kjer se krešejo mnenja o tej in oni stvari. Zanimovo se mi zdi ugotavljanje, kako naši kupci drvijo v vsako novoodprto tujo trgovino, ki nam tako "velikodušno" odpira svoja vrata in nam ponuja takoooo zaželjene izdelke po nizkih cenah, ki so to samo navidez. Naša majhnost se vidi prav v tem. Moja mama je vedno govorila, da nima toliko denarja, da bi poceni kupovala in hvala bogu, sem to miselnost "poverbala". Kaj mi bo LCD televozor, ki je malo cenejši, èe mi bo zatajil v roku pol leta in potem bom klicala in letala od Poncija do Pilata, da mi ga popravijo. Ta cenena roba, ki nam jo ponujajo zadnje èase v teh megalomanskih trgovskih centrih je resnièno prava sramota in zdi se mi ponižujoèe, da padamo na limanice oz. reklame s katerimi nas zasuvajo. Ozavešèanje ljudi na tem podroèju je zelo slabo in èe sam nisi malo pri zdravi pameti, te hitro zmeljejo v ciljno potrošniško publiko. O tem, kako lahko preživiš brez èudes vse tehnike, ki je danes dosegljiva pa sploh ne bom zgubljala besed. Zato je tako razmišljanje, kot nam ga pošiljaš iz južne Anglije prav dobrodošlo in naj nam služi za odpiranje oèi, kaj je pravzaprav sodobna ekonomija in trženje. Res je, da je naša Slovenija še zelo neokrnjena - veèinoma mislim, da je tako. Res pa je, da so ljudje pozabili, da èeprav smo majhni, nam ravno te majhnosti ne morejo vzeti in smo tudi na to lahko ponosni. Saj se vidi že v medsebojnih odnosih, kako je s tem. Vrednost èloveka se vse bolj vrednoti po temu, kaj ima v materialnem smislu, ne pa kakšen je po duhu in toplini. To, kakor da ne velja niè. Èe hoèeš komu pomagat, te imajo skoraj za èudaka. Ravno vèeraj sem pred Merkator centrom slišala starejšo gospo, ki je dajala zelo pametne napotke klošarju, ki jo je prosil za drobiž. Ja, delat pojdo, mladeniè, ne pa fehtat. Naj ga pusti pri miru, sam se je odloèil, da bo paè klošar. Tako smo vsi radi pametni in vsevedni in vse najbolje naredimo. Težko nam je tudi sprejemati drugaènost... ampak to je že druga tema.
Marjana, piši nam še kaj, kakšno je tam življenje, kakšne probleme imajo preprosti ljudje, kakšno je na splošno poèutje.
No pa lep pozdrav tudi vsem ostalim "pozitivnim"...
Sonja B.
Neverjetno - 43 let star gospodinjski aparat
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 5. februar 2006 @ 16:42 CET
Pogled nanj je tak, kot da bi ga ravnokar prinesla iz trgovine. Sodi v tisto dobo, ko smo kupovali pralne stroje na roène valjèke in dobo prvih èrnobelih televizij Niš, ki so bile pravi èudež v hiši, èe je tako televizijo imela, da o Fièo avtomobilih Crvene zastave niti ne govorim. Tedaj je bil pravi èudež dobiti v sicer redkih trgovinah kakšen izdelek pa še èakalne dobe so bile dolge od naroèila do dobave. Cena: pravo oko z glave glede na tedanje nizke plaèe.
Stari èasi!
Tatjana
Neverjetno - 43 let star gospodinjski aparat
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 5. februar 2006 @ 19:47 CET
Tatjana, tale tvoj sijajni komentar lahko dopolnim z eno
modro mislijo, ki sem jo sicer na Pozitivkah že objavila,
a zelo paše semle:
Vèasih si želimo, da bi našli si kaj boljšega
od tega, kar imamo zdaj:
službo, stanovanje, raèunalnik, avto, partnerja...
V tem hlastanju za èim boljšim pa sploh ne opazimo -
tak dostikrat je položaj -
da stvari, ki jih imamo, od željenih boljše so!
Lep veèer
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Marjana dne nedelja, 12. februar 2006 @ 16:08 CET
O preprostih ljudeh tukaj v Angliji bi pa težko pisala, ker z njimi skoraj nimam stika. Vem za številne probleme, s katerimi se Anglija ukvarja ravno zaradi svoje 'razvitosti' (pri tem mislim industrijsko in tehnološko razvitost, ne kakšne 'višje' ozavešèenosti).
Recimo, v Angliji je le nekaj odstotkov površine prekrite z gozdovi. Ne spomnim se toènih številk, ampak Anglija je recimo 3-5%, Slovenija pa mislim da èez 60%, kar je najveèji odstotek v Evropi. Hribi tukaj so prekriti veèinoma s pašniki ter delno z njivami, èez te ogromne površine pa se vidijo prepredene žive meje. Žive meje so obvezne, zakonsko predpisane, ker so na teh enotnih zemljišèih edino, kar omogoèa preživetje številnim divjim živalim.
Eden od 'problemov', ki so bolj neposredno povezani z denarjem in tem, kako deluje monetarni sistem, pa tudi s Slovenijo, so astronomske cene nepremiènin. Recimo prijatelj je kupil hišo pred približno petimi leti, vrednost je do zdaj narasla za skoraj trikrat. Za navadne ljudi postaja vedno težje da bi si lahko kupili stanovanje ali hišo. Kar se kaže tudi v tem, da v zadnjem èasu precej Angležev kupuje nepremiènine v Sloveniji (pred tem so jih v Španiji), kjer so obèutno cenejše. Recimo tukaj na jugu Anglije je cena dokaj majhne hiške okrog 250-300 tisoè funtov (cca 400.000 evrov).
Cene vrtoglavo narašèajo zaradi špekulacij in tega, da je precej preprosto dobiti kredit. S špekulacijami mislim nakup in prodajo zaradi zaslužka, ne zato, da bi kupec nepremiènino dejansko uporabljal za lastno bivanje. Vedno veè je tudi ljudi, ki vzamejo kredit ter kupijo nepremiènino, ki jo potem oddajajo. Z najemnino odplaèujejo kredit, nepremiènina pa v roku nekaj let podvoji vrednost, tako da lahko s prodajo dobesedno obogatijo. Številni 'špekulanti' na ta naèin manipulirajo s številnimi nepremièninami.
Drugi razlog, ki sem ga omenila, so 'preprosti' krediti, ki so moèno povezani s tem, kako deluje monetarni sistem. Dandanes lahko skoraj vsakdo dobi kredit, sploh èe odplaèilo garantira z nepremiènino (kateri vrednost narašèa iz dneva v dan).
Bom poskusila sestavit kak èlanek o tovrstnem 'kreiranju denarja' s strani bank, ki se mi zdi izredno zanimiva tema.
Lep pozdrav,
Marjana