Piše: MSJ v novi Vivi www.viva.si

PONOVITE STAVEK: DANES JE LEP DAN!
Olijeva zgodba: 55-letni Oli je bil na vodilnem položaju v službi in opravljal je zelo zahtevno delo. Načeloma je bil zdrav, imel je le nekoliko zvišan krvni tlak.  Ko se je sredi tedna vrnil z dela, je čutil nenavadno omotico, slabost, težko se je premikal. Četudi se mu je zdelo nenavadno, kljub vsemu ni poiskal zdravniške pomoči, ampak se je odpravil v posteljo. Zjutraj ni več mogel vstati. Bil je pri zavesti, zavedal se je vsega, le telo je odpovedalo poslušnost. Tokrat ni bilo več dvoma o tem, ali poklicati zdravnika ali ne.

K sreči je Oli v partnerski skupnosti in je njegova žena lahko takoj poklicala prvo pomoč. Ko je govorila z reševalci, ni znala povedati, kaj je, saj ni vedela. Tudi ni pomislila, da bi lahko mož utrpel možgansko kap. Operaterju na nujni pomoči je le povedala, da je mož negiben in po njenem mnenju potrebuje pomoč. Če bi poznala tri preproste načine, s katerimi lahko tudi laiki preverijo, ali je nekdo utrpel možgansko kap (glej okvir), bi lahko z večjo gotovostjo povedala, da naj rešilec pride čim prej. Prav hitro ukrepanje je pri možganski kapi namreč zelo pomembno.

Kasneje se je izkazalo, da je tudi Oli utrpel možgansko kap, ishemično. Po zdravljenju v bolnišnici in približno enoletni rehabilitaciji danes lahko hodi ob pomoči palice, govori počasneje in z nekaj več težavami, pri vsakodnevnih opravilih potrebuje minimalno pomoč. Zelo je dejaven v društvu bolnikov po možganski kapi, svojega dela pa ne opravlja več, ker ne zmore tempa, ki ga je to zahtevalo.

Pravzaprav Oli sodi v majhen krog srečnežev, ki so se po možganski kapi skorajda povsem vrnili v svoje prejšnje, normalno življenje. Majhen krog pravimo zato, ker podatki kažejo, da se po možganski kapi to zgodi le v približno tretjini vseh primerov. Tretjina bolnikov namreč za posledicami kapi umre, tretjina pa jih ostane huje prizadetih in potrebujejo trajno pomoč tudi pri najlažjih opravilih.

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je akuten dogodek, do katerega pride lahko zaradi dveh vzrokov: bodisi zaradi strdka, ki zamaši eno od žil v možganih (ishemična kap, zgodi se v nekako 80 odstotkih) bodisi zaradi razpoka katere od žil v možganih (hemoragična kap). Posledice kapi so zelo hude in težke, prizadenejo pa tako bolnika samega kot njegove svojce. Posledice so odvisne predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno. Če je utrpela leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno.
Kap lahko prizadene tako rekoč vsa področja življenja. Najpogosteje je prizadeto  gibanje, govor, čutila, a tudi kognitivni procesi, kot je mišljenje, spomin in čustvovanje. Zelo pogosta je tudi depresija.

Zdravljenje

Najpomembnejše je vedeti, da je možganska kap nujno stanje, ki zahteva takojšnjo ali vsaj čim prejšnjo zdravniško oskrbo. Vsakršno čakanje lahko naredi bolniku le še hujšo, tudi trajno škodo ali povzroči celo smrt. Tradicionalni obliki zdravljenja pri možganski kapi sta podporna terapija in rehabilitacija, ki je lahko zelo dolgotrajna, enako pomembna pa je tudi takoimenovana sekundarna preventiva, s katero preprečujemo ponovne primere kapi. V zadnjih desetih letih so zdravniki razvili za ishemično možgansko kap poseben postopek, imenovan tromboliza, s katerim razbijejo krvni strdek, ki je zamašil žilo in povzročil bolniku hude posledice. Ta zdravila, trombolitiki, so na področju obravnave ishemične mmožganske kapi v resnici naredila pravo revolucijo, vendar pa je potrebno vedeti naslednje. Tromboliza je namreč uspešna le, če jo zdravniki izvedejo v prvih treh urah po tistem, ko je prišlo do kapi, najnovejše raziskave pa kažejo na uspešnost v prvih štirih urah in pol in celo v šestih urah po dogodku, kot so povedali na letošnjem evropskem kongresu možganske kapi v Glasgowu. Uspešno izvedena tromboliza močno izboljša končni izid po kapi in mnogi bolniki po njej ne potrebujejo nobenega dodatnega zdravljenja ali rehabilitacije. Jasno je zatorej, da pri možganski kapi šteje prav vsaka minuta in nikakor ne smemo odlašati s prevozom bolnika v najbližjo bolnišnico, ki je opremljena z ustreznimi aparaturami ter ima nevrološki oddelek.

Pomen preprečevanja

Statistika pravi, da se možganska kap zelo rada ponovi. Zaradi vsega naštetega je jasno, da zdravljenje in obravnava bolnikov z možgansko kapjo za vsako zdravstveno blagajno predstavlja izjemno visoko breme. Zaradi vedno večjega števila kardiovaskularnih bolnikov in vse starejše populacije lahko pričakujemo, da se bo to breme v prihodnje le še zviševalo. Zato je pomembno, da skušamo storiti vse, da preprečimo čim več možganskih kapi. Zlasti je to pomembno za vse ljudi, ki so en možgansko-žilni dogodek že preživeli. To je eden od najpomembnejših terapevtskih ciljev. Stopnja ponovitvenih dogodkov se giblje od 4 do 17 odstotkov na leto, največ ponovitev pa nastopi nekaj dni po prvem dogodku. Tveganje za ponovitev kapi in smrtni izid je največje za bolnike, ki so že preživeli TIA ali ishemično možgansko kap. Ker izkušnje kažejo, da med TIA in ishemično možgansko kapjo preteče malo časa, je pomembno, da gredo vsi bolniki, ki so doživeli TIA, takoj k zdravniku in prejmejo terapijo za sekundarno preventivo, s katero želijo preprečiti ponovno TIA ali možgansko kap. 
MSJ

Sekundarna preventiva

V svetu trenutno poteka doslej največja raziskava na področju sekundarne preventive možganske kapi. Imenuje se PRoFeSS. V njej sodeluje preko 20 tisoč ljudi v 35 državah. Za preprečevanje vnovične kapi se že leta uporablja aspirin, v zadnjih letih pa so kilinične raziskave pokazale ugoden učinek še nekaterih drugih zdravil, predvsem antikoagulantov in klopidogrela ter kombinacije zdravil proti strjevanju krvi, predvsem aspirina v kombinaciji z dipiridamolom, ter aspirina v kombinaciji s klopidogrelom. Rezultati preteklih raziskav so pokazali, da sta se dve od naštetih terapij še zlasti izkazali, in sicer aspirin v kombinaciji z dipiridamolom (asasantin retard) in klopidogrel v monoterapiji. Ni pa še jasno, katera od omenjenih dveh terapij je učinkovitejša. Prav to skuša ugotoviti raziskava PRoFESS. Rezultate pričakujejo naslednje leto.

Kaj je TIA?

TIA - tranzitorna ishemična ataka ali prehodna pretočna motnja nastane zaradi nenadne prekinitve možganskega krvnega pretoka, ki ga povzroči zapora arterije. Znaki, ki se ob tem pojavijo, so enaki kot pri možganski kapi, le da zaradi prehodne zapore trajajo običajno od nekaj minut do nekaj ur. Pomembno je, da TIA prepoznamo in da gre človek, ki jo je doživel, čim prej k zdravniku. TIA namreč napoveduje pravo možgansko kap, ki se lahko razvije kadarkoli, ob ustrezni terapiji pa jo zdravniki lahko preprečijo.

Bodite pozorni na znake

Kot pri vsaki bolezni je tudi pri možganski kapi pomembno, da čim prej prepoznamo znake. Teh je več, med seboj pa se razlikujejo tako po težavnosti kot po trajanju:

1. nenadna otrplost in/ali mravljinčenje po enem delu telesa,
2. nenadna zmedenost, oteženo govorjenje ali razumevanje besedila,
3. nenadna zamegljenost vida v enem ali obeh očesih,
4. nenadne težave pri gibanju, vrtoglavica, izguba ravnotežja ali koordinacije,
5. nenaden močen glavobol brez znanega in razložljivega vzroka,
6. nenadni krči,
7. izguba zavesti.

Nesporna dejstva

1. zadene petnajst milijonov ljudi na leto.
2. Število ljudi, ki umrejo za posledicami možganske kapi, je na tretjem mestu, takoj za srčno-žilnimi boleznimi in rakom.
3. Tretjina ljudi po možganski kapi umre, tretjina jih ostane trajno prizadetih in le tretjina si opomore.

Hitra prepoznava rešuje življenja!

S preprostim testom lahko tudi laik brez težav vsaj posumi, ali se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap.
1. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.

2. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.

3. korak: morebitnemu bolniku rečemo preprost stavek, denimo Danes je lep dan  in ga prosimo, naj stavek ponovi. Zdrav človek bo brez težav ponovil stavek, medtem ko si bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil stavek, še težje pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.