”NAJ KOLESARSKA OBČINA 2013!”

Poziv za udeležbo na nagradnem razpisu za »Naj kolesarsko občino« smo, s pomočjo Skupnosti slovenskih občin, posredovali vsem slovenskim občinam, ki štejejo vsaj 6.000 in ne več kot 200.000 prebivalcev, konec letošnjega avgusta skupaj z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli ugotoviti stanje glede razvoja kolesarstva na naslednjih področjih:

• Strateško načrtovanje kolesarstva kot načina prevoza
• Razvoj kolesarske infrastrukture in njeno vzdrževanje
• Razvoj storitev za kolesarje
• Promocija in marketing kolesarjenja kot načina vsakdanjega prevoza
• Sodelovanje v evropskih projektih
• Rekreacijsko-turistične kolesarske poti in športno rekreacijski dogodki

Do roka – 4. 11. 2013 – smo prejeli 6 vlog in sicer  mest Kočevje, Koper, Maribor, Murska Sobota, Radovljica in Velenje.

Nagrado za zmagovalca natečaja  - inovativno visoko kakovostno zložljivo kolo Bigfish Line-   sta zagotovila EU program Intelligent Energy Europe  in podjetje  Studio Moderna SA.
Tekmovanje je bilo spodbujeno s strani evropskega projekta mobile2020 in upamo, da se bo nadaljevalo tudi v letu 2014 in naslednjih letih, ko za njegovo organizacijo ne bomo mogli več računati na evropska sredstva ter postalo tradicionalno.

Verjamemo, da lahko s tovrstnim tekmovanjem spodbudimo tako mestne uprave kot tudi tiste, ki uporabljajo kolo predvsem kot priročno in učinkovito prevozno sredstvo za pot v službo ali šolo ter po različnih vsakdanjih opravkih, da skupaj storijo več za to, da postane kolesarjenje v slovenskih mestih tekoče, brez nepotrebnih obvozov, varno in udobno ter da se bo s storitvami za kolesarje in redno promocijo spodbujalo, da čim več prebivalcev za poti po svojih vsakdanjih opravkih uporablja kolo.

Tovrstno tekmovanje lahko po našem mnenju pomembno prispeva tudi k temu, da se bo spremenilo v Sloveniji še dokaj zakoreninjeno prepričanje, da je kolesarjenje sicer priljubljena športno rekreativna dejavnost, za poti po mestih in iz okolice v mesto pa  je bolje uporabiti avto.  V kolikor se bo na razpis v prihodnje prijavilo več občin pa bomo razmislili tudi o uvedbi dveh kategorij z nekoliko različnimi kriteriji in utežmi in sicer za kraje z do 6.000 prebivalci in mesta nad to mejo.

Vloge s prilogami je pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi:

• Luka Mladenovič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije),
• Tadej Žaucer (Inštitut za politike prostora), 
• Janez Bertoncelj (Kooridnator za kolesarstvo MO Ljubljana),
• Peter Zajc (Slovenska kolesarska mreža),
• Klemen Gostič (Prometni institut Ljubljana)

Strokovna komisija je pregledala vse vloge in na sestanku v Ljubljani dne 14. 10. 2013 izbrala zmagovalca – MO Maribor. Na drugem mestu ji skupaj tesno sledita MO Murska Sobota in MO Velenje, ki sta v zadnjem času veliko storili predvsem na področju strateškega načrtovanja kolesarstva in sodelovanja v evropskih projektih, ki se postopno kažejo tudi v izboljšani kolesarski infrastrukturi in storitvah za kolesarje. Sledi jima MO Koper, v kateri je bil dosežen velik napredek pri razvoju kolesarske infrastrukture in razvoju storitev za kolesarje, žal pa občina takšnega napredka ni izkazala tudi na področju strateškega načrtovanja kolesarstva kot dela prometnega sistema.

Občina Radovljica je na veliko naredila na označevanju rekreacijskih in turističnih kolesarskih poti  in razvoju kolesarjem prijazne turistične ponudbe.  Podobno tudi občina Kočevje pospešeno označuje in promovira  turistične in rekreativne kolesarske poti v občini in sodeluje pri razvoju kolesarskega turizma v dolini reke Kolpe. Vendar pa v samem razpisu to niso  bili najpomembnejši kriteriji pri ocenjevanju, saj je naš namen v prvi vrsti nagraditi občine, ki omogočajo in promovirajo kolesarjenje kot vsakdanji način prevoza. Verjamemo pa, da bosta obe občini v prihodnjih letih naredili več tudi na izboljšanju kolesarjenja v samih občinskih središčih, saj je to pomembno tako za vsakodnevne poti s kolesi kot tudi za razvoj kolesarskega turizma.

Obrazložitev:
MO Maribor ima v primerjavi z ostalimi prijavljenimi kandidatkami najbolj uravnotežen razvoj kolesarskega sistema kot dela prometnega sistema v mestu.  Maribor sicer še nima trajnostnega prometnega načrta, je pa v letošnjem letu MO v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo oblikovala kolesarsko strategijo mesta. Prav sodelovanje mestnih oblasti z organizacijami, ki zastopajo interese vsakdanjih uporabnikov koles je tisto, kar najbolj odlikuje mesto Maribor.

To sodelovanje je vidno tudi pri identifikaciji in odpravljanju nevarnih mest oz. t.i. črnih točk za kolesarje ter na področju razvoja storitev za kolesarje, kjer je bil v okviru Centra alternativne in avtonomne produkcije lani ustanovljen Bike Lab kot javni prostor, ki nudi kolesarjem možnosti srečevanja, izobraževanja, sestankovanja  in samo-popravila koles, prebivalcem in obiskovalcem Maribora pa tudi možnost izposoje koles.

Sodelovanje je vidno tudi na področju razvoja prometne infrastrukture, kjer je MO Maribor na pobudo MKM kot prva v Sloveniji uvedla rešitev, ki na določenem odseku prometne povezave v mestu  kolesarjem omogoča, da lahko enakopravno z motoriziranimi udeleženci prometa uporabljajo cel vozni pas (t.i. »sharrow«). Čeprav na nobenem izmed ocenjevanih področji Maribor ne izstopa in so povsod možne in potrebne še številne izboljšave, da bo postal mesto, prijazno do kolesarjev, pa gresta v prid odločitvi za izbor Maribora kot »Naj kolesarske občine« v letu 2013 dve očitni prednosti: uravnotežen razvoj na vseh področjih in sodelovanje mestnih oblasti in organiziranih urbanih kolesarjev.  Z odločitvijo za izbor Maribora žirija želi tudi poudariti, da je nagrada namenjena mestom in ne le mestnim upravam, čeprav imajo seveda slednje odločilno vlogo pri razvoju kolesarskega sistema.

Investiranje v mlade ne bo nikoli napačna odločitev!

Danes se je na svoji konstitutivni seji sestal Svet Vlade RS za mladino. Ustanovne seje Sveta se je udeležila tudi predsednica vlade ga. Alenka Bratušek, kar predstavniki mladih v Svetu razumemo kot potrditev resnosti situacije v kateri smo se znašle generacije mladih, ter tudi kot gesto, ki je skladna z izjavami predsednice vlade, da smo mladi absolutna prioriteta te vlade.

Na prvi sestanek smo predstavniki mladih prišli pozitivno naravnani, optimistični ter enotni v prepričanju in zavedanju, da lahko samo skupaj prehodimo pot, ki bo mladim vrnila zaupanje v našo državo in družbo. Iskreno namreč verjamemo, da smo mladi največji potencial Slovenije, ki je obenem najmanj izkoriščen in največkrat prezrt. Kako bi si drugače razlagali, da so zgodbe o odhodu naših vrstnikov v tujino postale del vsakdana, da je brezposelnost med mladimi nadpovprečna, da je število mladih, ki so diplomirali in imajo službo, pa si kljub temu ne morejo privoščiti samostojnega življenja tako visoko?

Poudariti je potrebno, da je današnji položaj mladih posledica dolgoletne brezidejnosti in napačnih pristopov države na področju mladih. Naš prvi cilj v okviru delovanja v Svetu Vlade RS za mladino bo vzpostaviti horizontalen oz. medresorski pristop pri oblikovanju politik in ukrepov za mlade. Drugi cilj, ki mu bomo sledili pa je, da se besede in obljube o tem, da smo mladi prioriteta te države prelijejo v konkretne politike in smiselne ukrepe, ki so tudi ustrezno finančno podprti.

Za doseganje omenjenih ciljev sta bili na današnji seji Sveta, na naš predlog, ustanovljeni dve delovni skupini, ki bosta bdeli nad pripravo izvedbenega načrta Nacionalnega programa za mlade in nad pripravo Operativnega programa 2014 – 2020, ki bo osnova za črpanje evropskih kohezijskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi. Obenem smo ministrstvom predlagali, da v svojih strukturah imenujejo koordinatorje za področje mladih, kar bo po našem mnenju dvignilo nivo medresorske usklajenosti pri predlogih politik za mlade na ravni države.

Zahtevali pa smo tudi pregled vseh obstoječih ukrepov in politik, ki jih posamezni resorji izvajajo za mlade. Obdobje naslednjih nekaj mesecev bo namreč ključno, da povežemo niti in sestavimo zgodbo, ki bo celostno reševala probleme mladih na kratek rok in postavila temelje za zdravo prihodnost. Ne slepimo se, da bomo sistem čez noč obrnili na glavo, imamo pa jasno vizijo kje začeti.

Investicija v mlade je kot investicija v nemške obveznice, če želite. Z njo, kot država, ne moremo zgrešiti. Predstavniki mladih v Svetu Vlade RS za mladino se tega zavedamo, saj vsak dan, pri delu z mladimi, vidimo potencial in željo mladih, da prispevajo, ustvarjajo in sodelujejo. Mladi v Sloveniji ne potrebujemo privilegijev, zahtevamo pa priložnost, da bomo lahko nekaj ustvarili, tako zase, kot za družbo katere del smo.

Z današnjo sejo smo zadovoljni, saj so predstavniki vlade pokazali resnost in voljo, da pride do nujnih sprememb. Z veseljem bomo v prihodnje pohvalili tisto kar bo vredno pohvaliti in na glas povedali s čim se ne strinjamo, tako na Svetu Vlade RS za mladino, kot tudi v javnosti, ko bo to potrebno. V tem duhu bi želeli izpostaviti dr. Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport, ki je izpolnil svojo napoved, da bo v času njegovega ministrovanja Svet Vlade RS za mladino ponovno zaživel.