Zadnje čase narašča število znanstvenih raziskav, ki skušajo določiti rizična živila v naši prehrani. In v veliki večini raziskav se kot najbolj rizično živilo vedno znova pojavlja meso.

Povezava med uživanjem mesa in rakom na želodcu ter prostati
V raziskavi v Mehiki [3] so prišli do podobnih rezultatov. Določiti so želeli statistični vpliv posameznih živil in skupin živil na pojavnost raka v Mexico Cityju. Upoštevali in izločili so znane faktorje, ki vplivajo na pojavnost te bolezni, kot so: starost, spol, dnevni vnos kalorij, vnos pekočih paprik, kajenje, socialno-ekonomski status, vnos soli  ter preteklo pojavnost razjed na želodcu.

Po izločitvi vseh teh faktorjev so rezultati pokazali, da je tveganja za raka na želodcu bistveno povezano s pogostim uživanjem mesa (povečanje za 210 %) ter mesnih izdelkov (povečanje za 220 %). Tveganje se bistveno poveča tudi s pogostim uživanjem rib (povečanje za 120 %) in mlečnih izdelkov (povečanje za 170 %). Raziskovalci so ugotovili tudi, da uživanje rumene in oranžne zelenjave zmanjša možnost za pojav raka.

Na švedskem Karolinska Institutet v Stockholmu so pripravili metaanalizo [4] več raziskav na temo mesa in raka želodca. Rezultate petnajstih raziskav so združili v dve skupini in ugotavljali povezavo med dozo in odzivom (dose-response). Ta je pokazala, da se možnost raka želodca na vsakih 30 g dnevno zaužitih mesnih izdelkov v prvi skupini poveča za 38 % (študije primerov) in v drugi skupini za 15 % (kohortne študije).

Še ena študija v okviru švedske kohortne mamografske študije [20] je raziskala vpliv posameznih mesnih izdelkov na pojavnost raka na želodcu. Po izključitvi ostalih faktorjev so rezultati pokazali, da se tveganje raka na želodcu z uživanjem mesnih izdelkov poveča za 66 %.

Po posameznih kategorijah pa se tveganje za raka poveča za 55 % pri slanini, za 50 % pri klobasah in hrenovkah ter za 48 % pri šunki. Študija je prav tako pokazala, da so nitrozamini v mesnih izdelkih močno povezani z nastankom raka na želodcu. S pomočjo kohortne raziskave, ki je za subjekte uporabila adventiste sedmega dne [26], so raziskovalci iskali povezavo med prehrano, telesno težo in rakom prostate.

Osebe s prekomerno telesno težo so imele za 150 % večjo možnost za raka prostate kot tisti z normalno težo. Rezultati so nadalje pokazali, da je uživanje mleka, sira, mesa in jajc bistveno povezano s pojavnostjo raka prostate. Raziskovalci so našli razmerje med dozo in odzivom za vsa štiri živila živalskega izvora in rakom prostate. Osebe, ki so uživale večje količine vseh vrst živil živalskega izvora, so imele povišano tveganje raka prostate za 260 %.

Zanimiva je raziskava iz ZDA [7], kjer so prav tako ugotavljali pojavnost raka prostate, najpogostejše oblike raka med moškimi. Želeli so odkriti vzrok večje pogostnosti te bolezni med Američani črnskega rodu. Ugotovili so močno povezavo med maščobami živalskega izvora in večjo pojavnostjo raka prostate. Tveganje za belce, ki uživajo več maščob živalskega izvora, se je povečalo za 120-160 %, povečanje tveganja za črnce pa se giblje med 120 % in 320 %.

Na harvardski medicinski fakulteti so prav tako izvedli raziskavo [8], s katero so želeli ugotoviti povezavo med hrano in rakom prostate. Spremljali so prek 50.000 moških, starih od 40 do 75 let, v obdobju štirih let. Ugotovili so, da od maščob na raka prostate vpliva le maščoba živalskega izvora (tveganje se poveča za 63 %), medtem ko maščoba rastlinskega izvora na povečanje ne vpliva. Živilo, ki se je izkazalo za največji faktor tveganja, je bilo rdeče meso (tveganje se poveča za 163 %).

V raziskavi, opravljeni na Havajih [9], so opazovali prek 20.000 moških v petletnem obdobju. Odkrili so močno povezavo med rakom prostate in uživanjem govedine (tveganje se poveča za 60 %) ter skupno količino zaužitih maščob živalskega izvora (tveganje se poveča za 60 %). Kajenje in uživanje alkohola ni vplivalo na pojavnost raka prostate.

Povezava med uživanjem mesa in rakom na črevesju in trebušni slinavki
Z zelo obsežno metaanalizo [10], ki je vključevala 23 držav in iskala povezavo med prehrano in 27 vrstami raka, so ugotovili, da so prehranski faktorji močno povezani z nekaterimi vrstami raka. Predvsem pa sta izstopali močna povezava med uživanjem mesa in rakom črevesja ter povezava med uživanjem maščob in rakom dojke ter rakom maternice.

Izredno pomembna je študija verske skupine adventistov sedmega dne [11]. Pri tej študiji je zelo pomembno dejstvo, da je bilo v študijo vključenih veliko ljudi z zelo podobnim načinom življenja. Adventisti namreč ne kadijo in ne pijejo alkohola ter ne uživajo drugih poživil (kave, čaja). Edina prehranska razlika med njimi je, da jih približno 50 % uživa meso, drugih 50 % pa je vegetarijancev.

Ta skupina ljudi je torej idealna za primerjavo in ugotavljanje vpliva mesa na zdravje, saj neposredno primerja vegetarijance in nevegetarijance z enakim načinom življenja. Rezultati študije kažejo, da imajo adventisti, ki so v preteklosti uživali meso, za 180 % večjo možnost za pojav raka na črevesju kot tisti, ki ga niso uživali. Prehranjevanje z govedino je povečalo tveganje za 130 % in z jagnjetino za 170 %. Pri uživanju jedi z veliko nasičenimi maščobami se tveganje poveča za 110 %.

Na univerzitetni bolnišnici v Essnu v Nemčiji so izvedli raziskavo [16], ki je skušala ugotoviti povezavo med beljakovinami, maščobami živalskega izvora in vlakninami ter rakom črevesja. Uporabili so dve kontrolni skupini, pri katerih so beležili pojavnost črevesnih adenomov. To so sicer benigne tvorbe, za katere pa je značilna močna tendenca, da se sčasoma sprevržejo v maligne tvorbe in rak črevesja.

Pri analizi podatkov so upoštevali faktorje, kot so vnos kalorij, relativna teža in socialno-ekonomski položaj v družbi. Podatki so pokazali močno povezavo med uživanjem mesa in črevesnimi adenomi. Primerjava s prvo kontrolno skupino je pokazala 260 % povečanje tveganja, medtem ko je primerjava z drugo skupino pokazala kar 340 % povečanje tveganja. Na drugi strani je količina zaužitih ogljikovih hidratov močno povezana z zmanjšanjem tveganja (71 % zmanjšanje tveganja), medtem ko je vnos betakarotena zmanjšal tveganje za 76 %.

Na wageningenški univerzi na Nizozemskem so raziskovali vpliv prehrane na pojav kancerogenih črevesnih tumorjev ter genetske mutacije v posameznih tumorjih [17]. Nastale črevesne tumorje so razdelili v dve skupini, in sicer tiste z mutacijo APC-gena v tumorjih (APC+) in tiste brez mutacije (APC-).

Odkrili so povezavo med pojavnostjo tumorjev APC+ in vnosom mesa, rib in maščob. Tveganje za tumor APC+  se je pri mesu povečalo za 70 %, pri ribah za 40 % in pri maščobah za 350 %. Uživanje zelenjave je pri obeh vrstah tumorja bistveno zmanjšalo tveganje (verjetnost tumorja APC+ se zmanjša za 40 %, tumorja APC- pa za 70 %).

V sodelovanju z organizacijo International Agency for Research on Cancer so na Nizozemskem naredili raziskavo [12], kjer so iskali povezavo med prehrano in rakom trebušne slinavke. V rezultatih so upoštevali ter izločili faktorje, kot so starost, spol, kajenje cigaret kadarkoli v življenju ter skupni dnevni vnos kalorij. Po odpravi teh faktorjev je raziskava pokazala, da se tveganje za raka na trebušni slinavki bistveno poveča z uživanjem rib in jajc. Nasprotno pa se tveganje bistveno zmanjša z uživanjem zelenjave.

V raziskavi, ki je prav tako ugotavljala povezavo med prehrano in rakom slinavke, opravljeni na National Cancer Institute v ZDA [76], so ugotovili bistveno povezavo med uživanjem različnih vrst mesa in rakom slinavke (41 % povečanje tveganja za vse vrste mesa), med uživanjem rdečega mesa in rakom (42 % povečanje tveganja) ter med zapečenim mesom in rakom (52 % povečanje tveganja).

V raziskovalnem središču Cancer Research Center v Honoluluju na Havajih so opravili kohortno študijo [15], katere namen je bil preveriti povezavo med prehranjevanjem z mesom in rakom trebušne slinavke. V sedemletnem obdobju so opazovali prek 190.000 subjektov iz različnih etničnih skupin.

Po izločitvi faktorjev, kot so starost, kajenje, diabetes, družinska nagnjenost k raku trebušne slinavke, etnična pripadnost itd., so rezultati pokazali nedvoumno povezavo med prehranjevanjem z rdečim mesom in rakom trebušne slinavke (povečanje tveganja za 50 %) ter povezavo med mesnimi izdelki in rakom trebušne slinavke (68 % povečanje tveganja).

V raziskavi, ki je prav tako preiskovala povezavo med prehrano in rakom slinavke, narejene na National Cancer Institute v ZDA [76], so ugotovili bistveno povezavo med uživanjem različnega mesa in rakom slinavke (41 % povečanje tveganja za vse vrste mesa), med uživanjem rdečega mesa in rakom (42 % povečanje tveganja) ter med zapečenim mesom in rakom (52 % povečanje tveganja).

Povezava med uživanjem mesa in rakom na danki in maternici
Študija, ki so jo izvedli v Melbournu (Avstralija), je proučevala vpliv mesa na raka danke [18]. Opazovali so prek 37.000 prebivalcev Melbourna. Rezultati so pokazali znaten vpliv uživanja rdečega mesa ter mesnih izdelkov na pojavnost raka danke.

Verjetnost tveganja se poveča pri uživanju rdečega mesa za 130 %, pri uživanju mesnih izdelkov pa za 100 %.
Povezavo med rdečim mesom in rakom črevesja ter danke je potrdila tudi raziskava univerzitetne bolnišnice v Lausannu v  Švici [75], ki poleg povezave rdečega mesa in mesnih izdelkov z rakom ugotavlja, da uživanje sadja in zelenjave zmanjša možnost za pojav raka.

Študija v okviru švedske kohortne mamografske študije [19] je želela določiti, kateri predeli črevesja so posebej ogroženi pri uživanju rdečega mesa. Glede na študijo so podatki o kancerogenem delovanju rdečega mesa na črevesje zajetni.

Avtorji študije torej ne dvomijo, da rdeče meso povzroča raka na črevesju in danki, zanimalo jih je le, kateri predel črevesja kancerogeno delovanje bolj ogroža. Rezultati so pokazali, da rdeče meso najbolj vpliva na pojav raka v distalnem delu debelega črevesa (120 % povečanje tveganja), manj pa v proksimalnem delu (3 % povečanje) in danki (28 % povečanje).

V raziskavi, opravljeni v Šanghaju na Kitajskem [64], so iskali povezavo med rakom endometrija (maternične sluznice) in vnosom živil živalskega izvora. V rezultatih so upoštevali in izločili vse zunanje faktorje, ki bi lahko vplivali na rezultat. Ta je pokazal močno povezavo med vnosom mesa in rib ter rakom endometrija. Stopnja tveganja se je pri večjem vnosu mesa povečala za 70 %, pri večjem vnosu rib pa za 140 %. Način priprave rib in mesa ni znatno vplival na stopnjo tveganja.

Druga raziskava, prav tako opravljena v Šanghaju [70], je proučila razmerje med količino zaužitih kalorij in možnostjo raka endometrija. Ugotovili so, da vnos maščob in beljakovin poveča možnost nastanka tega raka, medtem ko vnos ogljikovih hidratov nima vpliva.

Nadaljnja analiza pokaže, da na pojav raka vplivajo izključno živila živalskega izvora. Tako je uživanje maščob živalskega izvora povezano z 250 % povečanjem možnosti raka endometrija, uživanje beljakovin živalskega izvora pa z 200 % povečanjem možnosti.

Tudi metaanaliza, ki združuje rezultate več raziskav, nedvoumno potrjuje povezavo med mesom in rakom endometrija [84]. Tveganje se poveča predvsem z uživanjem rdečega mesa. Analiza pokaže tudi povezavo med dozo in odzivom (dose-response) med mesom in možnostjo tega raka.

Primerjava med vegetarijanci in vsejedi
Zelo pomembna je britanska študija vegetarijancev [54], ki je primerjala vegetarijance z vsejedimi posamezniki, ki skrbijo za svoje zdravje. Nekateri skušajo dokazano boljše zdravje vegetarijancev pripisati izključno večji pozornosti vegetarijancev zdravemu načinu življenja.

Zato je bila opravljena študija, ki primerja vegetarijance s primerljivo nevegetarijansko skupnostjo oseb, ki skrbijo za zdravje. Kljub temu raziskava pokaže, da je smrtnost zaradi ishemične bolezni srca bistveno manjša pri vegetarijancih kot pri vsejedih.

Podobno študijo so opravili v Oxfordu [55], kjer so primerjali 6.000 vegetarijancev s 5.000 vsejedimi osebami s primerljivimi življenjskimi slogi. Rezultate so izenačili glede na količino pokajenih cigaret, indeks telesne teže in socialni položaj. Količina mesa in sira v prehrani sta bila pozitivno povezana s količino holesterola v krvi.

Kljub izenačenim dejavnikom so imeli vegetarijanci za 20 % manjšo skupno smrtnost, 28 % manjšo možnost za smrt zaradi ishemične bolezni srca, in 39 % manjšo smrtnost zaradi malignih neoplazem. Za nameček so raziskovalci odkrili, da je pri vegetarijancih 50 % manj možnosti, da bodo potrebovali nujno apendektomijo (odstranitev slepiča).

Reference z raziskavami lahko najdete na strani www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=03694
mag. Marko Čenčur
Vir: www.osvoboditev-zivali.org