Piše: Ajša Kranjc

Melatonin, ključ do polne starosti
Dr. Walter Pierpaoli, dr. med., je prepričan, da je odkril telesno uro, po kateri se odvija življenje in staranje. Nahaja se v za grah veliki žlezi globoko v možganih – češeriki. Ta žleza nadzira naše cirkadialne ritme, ritme dneva in noči, ki povedo, kdaj je čas za spanje in kdaj za delovanje. Toda ne le to, pomembna žleza po njegovih besedah nadzira ritme življenja samega. Ko njeno delovanje usahne, nastopi staranje.

Češerika je nadzornik vseh nadzornikov v našem telesu, saj kot glavna žleza z notranjim izločanjem uravnava delovanje vseh drugih žlez. Zato njeno delovanje čuti prav vsaka celica človeškega telesa. Pomaga uravnavati hormonske ritme, imunsko odpornost, popravilo celic ter vpliva na našo rast in razvoj od otroštva do odraslosti. Vsebuje pigmentne celice, podobne tistim v naših očesih, in se odziva na obdobja svetlobe in teme, ki jih zazna in sporoči oko.

OD ŽIVLJENJA DO SMRTI
Svoj nadzor izvaja s pomočjo nenavadne molekule, ki jo najbolj proizvaja prav v času, ko spimo – melatonina. Melatonin je ključen za vzpostavitev naših dnevnih ritmov. Hkrati je zelo močan antioksidant. Tako pomemben je, da ga matere prenašajo na plod skozi posteljico in novorojenčku v prvih dneh življenja s svojim mlekom. V času otroštva ravni melatonina strmo narastejo, v mladosti padejo in spodbudijo razvoj drugih hormonov, da se začne puberteta.

A s staranjem njegove ravni še naprej padajo, najbolj po petdesetem letu. Zato denimo starejši ljudje slabše spijo in potrebujejo manj spanca. Do šestdesetega leta češerika proizvede le še polovico melatonina, kolikor ga je pri dvajsetih letih. Njegov upad sovpada s staranjem in oboje je neločljivo povezano, ugotavlja dr. Pierpaoli.

Do zmanjšane proizvodnje melatonina in vsesplošnega staranja prihaja, ko se utrudi češerika. Ko ta nadzornica vseh žlez pokaže znake staranja, začne staranje narekovati še preostalemu telesu, ki ga tako doletijo razne bolezni in motnje, dokler se nazadnje naše življenje ne sklene.

KO SE ZAČNE USTAVLJATI
Raziskovalec z italijanskim in švicarskim državljanstvom dr. Pierpaoli ima zanimivo in pravzaprav povsem logično teorijo, zakaj se življenjska ura začne zaustavljati. V svoji knjigi o melatoninu pojasnjuje, da smo ljudje visoko socializirane živali, ki smo se drugače od svojih divjih sorodnikov razvili do te mere, da smo prerasli zgolj svojo biološko vlogo, ki nam jo je dodelila narava. Mi sanjamo, ustvarjamo in sledimo svojim ciljem. Toda kar zadeva naravo, smo na tem svetu še vedno zgolj z enim samim poglavitnim razlogom – da se razmnožujemo. Zaradi tega ob določeni starosti, ko smo že lahko izpolnili to svoje poslanstvo, postanemo z naravnega vidika dokaj nepomembni. »Narave ne zanimajo naše sanje in ambicije, ki bi jih še radi izpolnili.«

Prav žleza češerika naj bi ves čas spremljala, ali so v našem telesu že prisotni znaki pešanja te biološke vloge – ali je na primer že prišlo do upada proizvodnje spolnih hormonov. Ko zazna, da smo že v svojem reproduktivnem zatonu, se upočasni tudi njeno delovanje in telesu začne sporočati, da je nastopil čas staranja.

NA NOVO NAVITI
Dobra novica je, da lahko ta proces ustavimo ali celo spreobrnemo, če nekako na novo navijemo to notranjo življenjsko uro, da bo brez večjih težav delovala vsaj do desetega desetletja oziroma da bomo lahko polno izkoristili svoj biološki potencial in živeli sto dvajset let.

Pierpaolijeva zamisel je, da lahko žlezo ukanimo in prepričamo, da smo še vedno mladi in živahni. Ključ, ki ponovno navije življenjsko uro, je našel v melatoninu in njegovem nadomeščanju. Da je na pravi poti, so mu potrdila tri desetletja raziskav.

Že ena njegovih prvih raziskav je bila navdušujoča. Skupini ostarelih miši je dal melatonin v vodo, ki so jo imele na voljo za nočno pitje, nato pa je primerjal njihove fizične lastnosti in vedenje s skupino miši, ki melatonina ni dobila. Po šestih mesecih so miši kontrolne skupine še naprej kazale znake staranja. Po drugi strani je miši z melatoninom doletela povsem drugačna usoda.

Zdelo se je, da so se pomladile. Njihova dlaka je postala gosta in sijoča. Njihova telesa so postala vitka in prožna. Povrnila se jim je mladostna gibljivost. Preiskave so pokazale še izboljšano imunsko odpornost. A raziskovalca je najbolj navdušilo dejstvo, da se je mišim za trideset odstotkov podaljšalo življenje in da jih niso prizadele rakaste bolezni.

NADOMEŠČANJE PO 45. LETU
Še druge raziskave so dr. Walter Pierpaolija, dr. med., utrdile v prepričanju, da je žleza češerika res človekova življenjska ura in da deluje s pomočjo melatonina. Med drugim je presadil žlezo mladih živali starejšim in spet opazil znake pomlajevanja. Obratno so se mlade živali, ki so dobile češeriko starejših, hitro postarale.
Danes je ta raziskovalec prepričan, da je prav melatonin ključ do človekovega zdravja in dolgoživosti.

Staranje po njegovem mnenju lahko odložimo preprosto tako, da nadomestimo melatonin in ga zagotovimo telesu v taki meri, kot ga je imelo v mladosti. Nadomeščanje priporoča po 45-tem letu, ko naravne ravni tega hormona že upadajo. Učinki nadomeščanja naj bi prišli postopoma. Izhajali naj bi iz spodbud imunskemu sitemu, zaščite srca in ožilja, vpliva na povečano izločanje rastnega hormona in preprečevanja škode, ki jo v telesu povzročajo prosti radikali.

Staranja se običajno zavedamo, ko začnemo siveti in se gubati, ko se torej pokaže na zunaj. Pierpaoli pa meni, da se ga moramo lotiti od znotraj. Starost je namreč po njegovem izguba sposobnosti telesa, da se hitro odziva na svoje okolje, na nenehen stres in dražljaje. Težje se prilagaja na temperaturne spremembe, spopada z virusi in prepoznava, kdaj je čas za budnost oziroma spanje.

Morda je res prav melatonin tisti, ki nam lahko pomaga povrniti ravnovesje, vzdržljivost in prožnost, ki nas ohranjajo mlade. Sicer pa lahko raziskovalcu damo prav tudi, ko trdi, da preprosto nima časa čakati, da bi delovanje melatonina na preprečevanje staranja in nekaterih bolezni dokončno potrdile še obsežne klinične raziskave – saj lahko prej umre. Svoja odkritja o melatoninu objavlja in razkriva zato, da bi se zgodilo obratno in bi dodatne raziskave na tem področju začelo zahtevati vse večje število ljudi.

Ajša Kranjc

SVETLOBNO ONESNAŽENJE
Največ melatonina se tvori ponoči, v popolni temi, medtem ko vsaka svetloba lahko njegovo tvorbo zmoti. Glede na to, da teme v našem bivalnem okolju že skorajda ni in da v naše spalnice prihaja tako svetloba ulične razsvetljave kot tudi od televizijskih in računalniških zaslonov, lahko prihaja do pomanjkanja ravni te za naše cirkadialne življenjske ritme tako pomembne molekule že prej, ne le v starosti. Izmensko delo, ko trpijo naši cirkadialni ritmi, raziskave že povezujejo s povečanjem tveganja za razvoj nekaterih vrst raka.

TEST MELATONINA
V Sloveniji merijo količino melatonina iz sline v laboratoriju Medicare Plus na Erbežnikovi 2 v Ljubljani 059/162 018 in 070/766 322; info@medicareplus.si, info@preveri.se; http://diagnosticni-laboratorij.si/.

Če ob naročilu testa, po pošti boste prejeli epruvetke za slino in jih po pošti tja tudi poslali, poveste še šifro Misteriji 2015, bo cena testa manjša za 10 odstotkov.