Podobno kot rastlina, se tudi človek in žival hranita s snovno zemeljsko in z netehtno kozmično hrano. Tehtne ali snovne jedi predstavljajo skupek mineralnih soli, ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in vode. V kozmične moči pa spadajo vsi mikroelementi v skorajda homeopatskem razredčenem stanju, kot so vonjave, barve, okusi, svetloba, toplota, glasovi, glasba, sile sedmih planetov, dvanajstih ozvezdij, celo svet misli, čustev, občutkov in dejanj (naših, torej individualnih ali kolektivnih, sedanjih in preteklih). Hranijo nas tudi sanje, celo moči vere, zaupanja, ljubezni in navdih "šepet" duhovnih svetov.

Da bomo lažje razumeli, kako ti procesi hranjenja potekajo, si bomo najprej ogledali zemeljsko prehrambeni tok. Hrana, ki jo zaužijemo skozi usta, se mora skozi prebavni trakt postopoma spremeniti ali dematerializirati, raztelesiti iz trdnega v tekoče, pozneje pa še v plinasto in toplotno agregatno stanje. Na tej poti skozi prebavila bomo z močmi duha, duše in vitalnosti hrani odvzeli vse posebnosti, ki jih kot bitje v nas prinaša. Njenim, sedaj že homeopatskim silam, pa vdahnili naše ali svoje duhovno duševne moči, ritme ali značilnosti. Podobno kot deževnik vitalizira zemljo, lahko človek oplemeniti, počloveči ali poduhovi vse, o čemer razmišlja, govori, čustvuje, vse, kar "ustvarja" ali na kakršenkoli način zaužije, sprejema in daje. Hrano smo torej homeopatizirali, nekaterim močem eteričnega telesa ali bitjem štirih elementov pa omogočili vrnitev v prosti eter.

Če smo še malce bolj zemeljski, bi lahko rekli, da smo zaužita hranila (minerali, sladkorji, maščobe in beljakovine) razstavili na prafaktorje, vse do atomov ogljika, kisika, dušika, žvepla in vodika, iz katerih je sestavljena vsaka rastlina, jed ali ravnokar omenjeno hranilo, še posebno beljakovina in maščoba. V mislih imam seveda tudi naše telesne "zidake", torej maščobe, beljakovine in sladkorje (glikogen). Če lahko zaupamo rudolfu steinerju, (idejni oče antropozofije in "njegove" pedagogike, biodinamičnega kmetijstva, arhitekture, medicine - homeopatije, …) in če smo prav razumeli, bo vzporedno z izločitvijo, izstopom, raztelešenjem omenjenih elementov ali atomov v prosti eter, v nas tudi nekaj podobnega vstopalo, se utelešalo. Vstopajoče sile, težko bi namreč govorili o snovnosti, sedaj ne bodo zemeljske, temveč kozmične. Skozi ogljik, ki je od omenjene četverice še najbolj zemeljski, (največja atomska masa) se bomo prizemljevali, saj bo v nas kot celoto utelešal predvsem fizično telo (postajamo vidni, snovni, dovolj prizemljeni), skozi vdihan kisik nastaja, se organizira vitalno telo, dušik in delno tudi žveplo bosta prenosnik duševne dimenzije bivanja, najlažji, še najmanj snovni, torej najbolj netehtni kozmični vodik pa bo utelešal, omogočal vdih ali spust nas kot bistva - duha.

Kozmično, zelo razredčeno materijo sprejemamo skozi pljuča, kožo, lase, živčni sistem - glavo in njene organe čuta. Te moči v nas vstopajo in se postopoma zgostijo, materializirajo, vse do telesnih beljakovin, maščob in sladkorjev. Moči kozmosa hranijo, izgrajujejo in oblikujejo predvsem telo od vratu navzdol, sprejemamo pa ga skozi vdih, kožo in glavo (centripetalne sile). Naše telo je zato nekakšna zgoščena svetloba ali mikro kozmos, vladajo pa mu zemeljske težnostne sile.

Se še spomnite biblijske zgodbe o Samsonu in Dalili? Ko so Samsonu v nebudnem stanju pristrigli lase, je skorajda v trenutku izgubil vse nadčloveške fizične moči. Sile kozmosa so se vanj prenehale stekati in mu polniti fizično in vitalno telo. Sedaj bi že lažje razumeli, zakaj naj otrok ne bi strigli tja do dveh, treh let starosti. V prvih letih življenja se vitalno in fizično telo še najbolj izgrajujeta in organizirata. Le čemu so prežvekovalci "opremljeni z rogovi in kopiti?

Kaj pa naša glava, kdo pa njo hrani in izgrajuje? Da bomo našli zadovoljiv odgovor, si moramo poprej postaviti vsaj še eno vprašanje, in sicer: "če je res, da vse, kar zaužijemo skozi usta, pozneje tudi izločimo (skozi pljuča, ledvica, debelo črevo, kožo, limfo, …), zakaj se potem moramo prehranjevati z zemeljsko snovno hrano?" jesti moramo zato, da se naša notranja modrost uči, kako so naše beljakovine in maščobe sestavljene, strukturirane, izgrajene, oblikovane. Tudi ko gremo na izlet v oddaljeno nepoznano mesto ali pokrajino, potrebujemo zemljevid. Poleg načrta pa rabimo tudi energijo za tak podvig ali nove moči za poznejšo izgradnjo povsem naših individualnih telesnih elementov v obliki beljakovin, maščob in sladkorjev (glikogen). Te pa lahko pridobimo le tako, da v prebavno - presnovnih procesih premagujemo, izničujemo model, obliko in organizacijo vitalnosti hrane. Šele sedaj lahko sile ali bitja, ki so poprej služila hrani, postanejo naša. Z zemeljsko hrano najprej spoznavamo kako smo mi in naša hrana izgrajeni, obenem pa pridobivamo nove moči za bodočo izgradnjo telesnosti. Material ali snov za tako delo, kot že rečeno, pridno črpamo iz kozmosa. Če to drži, potem naša telesnost nikakor ni produkt zaužitih živalskih bistvenih amino in maščobnih kislin, kot nas v to prepričuje znanost. Jetra morda le niso "bazen" uskladiščenih aminokislin, iz katerih bomo nekoč ali vsakodnevno izgrajevali nove celice.

Izgleda, da veliko večino prehrambenih elementov v obliki popreje omenjenih atomov izločimo v prosti eter, kajti duhovno bitje - človek ničesar ne potrebuje v enostavni zemeljski obliki. Za vse se mora potruditi, najprej spoznati, doumeti, sprejeti in pozneje tudi izgraditi. Iz vdihanih in še kako drugače prejetih delcev, mikroelementov naj bi zmogel sintetizirati vse telesne beljakovine, pa čeprav v hrani ni našel vseh "prepotrebnih" bistvenih aminokislin. To pa je že tema o biofiziološki tranzmutaciji, o kateri bomo tudi morali spregovoriti. To pa je že tema o biofiziološki tranzmutaciji, o kateri bomo prav tako pisali.

Človek, rastlina in žival so namreč bitja, ki zmorejo v svoja snovna fizična telesa vgraditi določene elemente, pa čeprav za izgradnjo le teh skozi hrano niso dobili osnovnih delcev ali atomov. Na primer, rman je rastlina, ki vsebuje veliko kalija, pa čeprav raste na tleh, ki so revna s kalijem. Nekaj podobnega zmore tudi njivska preslica, ki vsebuje skorajda 97 % silicija (suha snov), četudi uspeva na prsti, ki silicija praktično ne vsebuje. Celo kokoši, ki zobajo le drobce kalcijevih kamenin, ne zmorejo izgraditi čvrste jajčne lupine. To se lahko zgodi le, če je v njihovi okolici prisotnega dovolj silicijevega peska, pa čeprav je vsem poznana jajčna lupina praktično skupek kalcijevih soli. Kaj pa človek? Kot boste lahko razbrali v nadaljevanju, smo ljudje in živali tudi bitja, ki zmorejo iz naše bližnje in daljne okolice pridobiti delce - atome, ki nam v sami hrani morebiti manjkajo, jih celo preoblikovati ali tranzmutirati, kot na primer silicij v kalcij, kar smo si ravnokar ogledali pri perutnini. Če zmorejo celo prežvekovalci zgolj iz zaužite trave izgrajevati telesne beljakovine, zakaj nekaj podobnega ne bi zmogel človek edino zemeljsko duhovno bitje?

Če večino atomov zemeljskih hranil izločimo, kaj pa v nas, naši telesnosti vendarle ostaja? Ogljikovi delci, predvsem tisti iz živalsko - mesnih beljakovin in maščob so tisti, ki nas še najbolj prizemljujejo, materializirajo in omejujejo v razvoju - vstajenju v vseh pogledih (prevzgoja duše in njenih strasti, čustev, želja, poželenj, antipatije, agresivnosti, egoizma, …). In še nekaj najvažnejšega, hrana, ki jo zaužijemo ter prebavimo, nam daje snovnost predvsem ali zgolj za izgradnjo in funkcijo naše glave ter organov čuta. Mineralne soli so namreč bistveni element strukture kosti in živcev, poleg tega pa služijo tudi budnosti, zavedanju samega sebe, razmišljanju, …. Duh je namreč tisti, ki živi predvsem v glavi, in se hrani, uteleša z mineralom ali fizičnim telesom. On ali mi kot bistvo živimo v toploti krvi, v snovnosti ali zaradi nje in tudi zaradi zaužite hrane. Dolgotrajni in neprimerno izvajani posti bodo ravno zato lahko oslabili našo vitalnost in oddaljili idejnega mojstra - duha (moči morale, etike, razsodnosti, vseh kreposti ali vrlin, …). Duševni svet nesvobod pa se bo tudi zaradi tega kaj lahko preveč razbohotil ali razburkal. Torej, snovna ali zemeljska hrana hrani tudi in predvsem glavo, ki ji vladajo kozmične sile lebdenja, breztežnosti, kakovosti, duhovnosti.
Zaužita in prebavljena hrana "izstopa" iz zemeljskih značilnosti skozi prvo ločnico - črevesne resice, ponovno pa se materializira in kot snovnost zapolnjuje glavo skozi drugo ločnico v vratnem predelu prvega vretenca nosača ali atlasa. Da podobne procese vodijo moči duha in njegove organizacije (imunski sistem), ne bo potrebno posebno poudarjati.

V smeri kozmos - zemlja, telesnost pa potekajo procesi utelešanja ravno v nasprotnem vrstnem redu. Glava (centripetalne sile) sprejema netehtne delce, trebuh pa z močmi eteričnega telesa in s centrifugalnimi silami polnjenja izgrajuje telesnost od vratu navzdol.

Če povzamemo, bi lahko rekli, da zemeljska hrana omogoča:

" Izgradnjo, oblikovanje in funkcijo možgan - glave, kot temelja aktivnosti zavesti - jaza ali duha,
" Obliko notranjim prebavnim organom in nove moči za proizvodnjo naših maščob in beljakovin,
" Aktiviranje mnogih organskih in duševnih funkcij,
" Da lahko postanemo zemeljsko, a hkrati dovolj svobodno duhovno bitje,…
Kozmična hrana ali difuzno življenje pa nam podarja:
" Snovnost za izgradnjo telesnih beljakovin in maščob
" Svetlobo za notranje življenje celic, tkiv in nas kot celote,
" Povečanje naših vitalnih moči,…

In kaj bi se lahko iz vsega napisanega naučili, povzeli, uporabili v našem vsakdanjiku? Vsaj to, da je kakovost hrane zelo pomembna, saj z njo izgrajujemo glavo in hranimo moči duha - naše bistvo ali gonilo razvoja, preobrazbe v vseh pogledih. Z njegovimi silami se lahko zoperstavimo močem skušnjav in se odločamo za resnične, dobre in pravične, plemenite misli, občutke in dejanja. Poleg človeku primerne sonaravno vzgojene hrane, pa bo potrebno nekaj prostega ali delovnega časa dnevno preživeti tudi na prostem ali dovolj zračnem in svetlem prostoru. V nasprotnem primeru bomo bolj drobni, šibki in ranljivi, kar se zdravja tiče. V čimbolj sproščenem in dovolj svobodnem, nebesno odprtem stanju, se razume, podobno kot rastlina in žival, a vendar bolj budno in ozaveščeno… v toplih pomladnih in poletnih dnevih poskusimo vsaj čim večkrat obedovati na prostem. V nadaljevanju bo tekla beseda o štirih hranilih, in sicer o močeh ter procesih, ki jih v nas prinašajo, aktivirajo beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in mineralne soli. Prav ste razumeli. Nekoč bomo kot oplemeniteno človeštvo živeli in delovali le s kozmično "hrano". Nekateri pa čeprav redki posamezniki se na nekaj podobnega že pripravljajo. Sedaj razumemo, zakaj potrebuje največ hrane ravno človek, ki mnogo razmišlja in večino dneva uporablja predvsem glavo. Planinarjenje, čeravno naporno pa od nas ne zahteva mnogo moči, ki naj bi jih pridobili skozi prehranjevanje. Četudi ničesar ne počenjamo in že sedimo, bo naš osnovni ali bazalni metabolizem (presnova) zahteval 1200 do 1400 kalorij dnevno.

Udeležite se poletnih delavnic: Projekt Človek - poletne delavnice 2006