NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 29-sep
  • Dr. Marko Robnik Šikonja: Umetna inteligenca

  • sreda 30-sep
  • Janez Bogataj: Kako nas kulturna dediščina usmerja

  • četrtek 01-okt
  • Program za otroke in šole 2020/21

  • petek 02-okt
  • 20. Festival za tretje življenjsko obdobje

  • nedelja 04-okt
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • sreda 07-okt
  • Strokovni posvet Knjiga. Znanje. Razum

  • petek 09-okt
  • 3 Mednarodni festival Čili in Čokolada

  • nedelja 11-okt
  • Ko se imaš rad...

  • torek 13-okt
  • Pogumne punce soustvarjanje plesne predstave

  • sreda 14-okt
  • Magični nakit

  • petek 16-okt
  • (Ne)znano Trnovo- brezplačno vodenje v Ljubljani

  • nedelja 18-okt
  • Nedelja v MAO: Od matrice do igrače

  • torek 20-okt
  • Naslov pride zadnji

  • sreda 21-okt
  • Jama, reka, gozd tam pa straši

  • četrtek 22-okt
  • 23. Pripovedovalski festival

  • sobota 24-okt
  • Na obisku pri mojstru Plečniku

  • ponedeljek 26-okt
  • Ura pravljic v Knjižnici Jurij Vega

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Skrivnosti obresti   
    ponedeljek, 17. september 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Marjana

    Osnovna značilnost denarja, ki ga ustvarjajo banke s tem da odobravajo posojila (za podrobnejše pojasnilo glej članek), je ta, da je zanj potrebno plačati obresti. Posledice tega pa so dosti bolj daljnosežne, kot si predstavljamo na prvi pogled. Poglejmo si vse skupaj malo podrobneje:

    1. Obresti sistemsko spodbujajo tekmovalnost

    Ko banke ustvarijo denar, s tem ko odobrijo posojilo, ustvarijo le glavnico. Vendar pa pričakujejo vračilo glavnice z obrestmi. Banka ne ustvari obresti, temveč od ljudi pričakuje, da bodo to dodatno količino denarja zaslužili skozi poslovanje z drugimi ljudmi. V resnici nobena banka ni nikoli ustvarila tega denarja, in enačba se ne izide, saj lahko edino banke ustvarjajo denar, in vsem bankam je treba poplačati več, kot so posodile. (1)

    Kako torej posojilo, za katerega obresti nikoli niso bile ustvarjene, odplačamo?

    V osnovi moramo za plačilo obresti na posojilo uporabiti glavnico nekoga drugega. To, da denar za plačilo obresti ni ustvarjen, povzroča pomanjkanje. Ljudi prisili, da tekmujejo med sabo za denar, ki ni bil nikoli ustvarjen – ter jih kaznuje z bankrotom, če ne uspejo.

    Tekmovalnost je vgrajena v strukturo denarnega sistema, ki ga uporabljamo. V tem sistemu mora nekdo vedno izgubiti.


    Stephen Zarlenga opozarja na zanimivo dejstvo, da so bila v začetku posojila in obresti v pred-urbani družbi osnovana na kmetijskih proizvodih, kot so semena, živali ter orodje. Ker je eno seme lahko ustvarilo rastlino z več kot 100 novimi semeni, so kmetje lahko brez težav poplačali obresti. Prav tako, ker je bila količina semen, ki so jo lahko uporabili, omejena s površino zemlje, so obstajale naravne omejitve za posojilno dejavnost. Kar je bilo posojeno, je imelo lastnost obnavljanja – česar neorganski materiali nimajo (denar je sterilen), zato morajo obresti, ki jih plačujemo za denar, priti iz drugih virov ali procesov.


    2. Obresti spodbujajo potrebo po neprestani in neskončni gospodarski rasti

    Ker je več kot 90% denarja v obtoku obremenjenega z obveznostjo plačila obresti, mora količina denarja rasti, in vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček). Obrestna mera v resnici določa najmanjšo potrebno stopnjo rasti - povprečno stopnjo gospodarske rasti, ki je potrebna, da bi ostali na mestu. Prvi kos rasti gre za poplačilo obresti.(2) Ta sistem pa je bil ustvarjen v času, ko se nihče ni zavedal ekoloških in družbenih stroškov prisilne in neomejene rasti.

    Na osnovi obrestno obrestnega računa se količina denarja v rednih intervalih podvoji. Pri 3% obrestni meri se to zgodi v 24 letih, pri 6% v 12 letih. Za prejemnika to predstavlja eksponentno rast, vendar deluje kot rak v gospodarskem razvoju tistih, ki morajo plačevati obresti, namesto da bi prispevalo k zdravi rasti. To se odraža v nesposobnosti številnih držav v razvoju,da bi odplačale svoj državni dolg. (Kennedy, 1999)

    Pogosto citiran primer nerazumnosti obresti in obrestno-obrestnega računa v resničnem svetu je sledeč: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti do leta 1749 narasle na vrednost ene krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot zemlja. Do leta 1990 bi dodatno narasla na vrednost 8190 takih krogel. Po 5% obrestni meri pa bi leta 1990 lahko kupili neverjetnih 134 milijard zlatih krogel teže kot je zemeljska obla.


    3. Obresti prerazporejajo bogastvo

    Plačevanje obresti povzroča, da se denar pretaka od tistih, ki imajo manj denarja kot ga potrebujejo, k tistim, ki imajo več denarja, kot ga potrebujejo. Tisti, ki so bogati, prejemajo neprekinjeno rento od tistih, ki si morajo denar sposoditi, da bi imeli sredstvo menjave.

    To je sistem skritega prerazporejanja, ki denar pretaka od velike večine k nekaj odstotni manjšini, in ustvarja družbeno polarizacijo. Posledice tega so, da se velike količine denarja koncentrirajo v rokah vedno manj posameznikov ter multinacionalk. Po drugi strani se na primer države tretjega sveta v takšnem sistemu nikoli ne bodo mogle izkopati iz dolgov, saj njihov dolg narašča eksponentno.

    Denarni sistem deluje kot sesalec, ki neprestano srka vire iz področij z manjšimi zaslužki, ter jih prerazporeja tja, kjer so zaslužki večji.


    Židovska vera, kristjanstvo in Islam so prepovedovali oderuštvo, ki je bilo opredeljeno kot zaračunavanje kakršnihkoli obresti. Islam celo pravi: »What ye put out as usury to increase it with the substance of others, shall have no increase from God.”(3), kar bi si lahko razlagali kot trditev, da v izkoriščanju (»substance of others«) ni nič svetega, ni Duha.

    V Islamu še danes ljudje ne plačujejo obresti za posojila, temveč posojilodajalci (banke ali posamezniki) postanejo solastniki/delničarji v podjetju in delijo dobiček – ali izgubo. In v razvitem svetu se, kot posledica zavedanja zgoraj navedenih dejstev, širijo 'islamske banke'.

    Vprašamo se lahko, ali je naključje, da so po tem, ko so obresti postale legalne, vse demokratične države začutile potrebo vzpostaviti sistem davka na prihodek in prerazporejanja prihodkov?


    Marjana Kos


    Vir:
    Marjana Kos: Dancing with Money; magistrska naloga, avgust 2006


    Opombe:
    (1) Da bi osamili eno spremenljivko, smo postavili predpostavko o družbi brez rasti: brez rasti prebivalstva, rasti proizvodnje ali rasti količine denarja v obtoku. V praksi seveda vse te spremenljivke naraščajo s časom, kar povzroči, da je vpliv obresti še bolj zakrit.
    (2) Lietaer and Belgin (2006) imata zanimiv pogled na to dejstvo: »V agrarnih družbah je človek ponavadi daroval bogovom prve sadove žetve. Zdaj, namesto tega, prve sadove našega dela dajemo finančnemu sistemu.« To bi lahko razumeli tudi kot preusmeritev naše pozornosti z duhovnega na materialno – oziroma sam padec v materijo
    (3) Prevod: Denar, ki ga hočete pomnožiti z denarjem drugih ljudi, se pri Gospodu ne bo pomnožil. Vir prevoda: Koran, zalozba Ucila, 2005, prevedel Erik Majaron

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • članek
  • Več od avtorja Marjana
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Skrivnosti obresti | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Skrivnosti obresti

    Prispeval/a: Jonson dne ponedeljek, 17. september 2007 @ 13:25 CEST
    Naslov članka bi lahko bil tudi: "nekdo krade".

    Nekdo nam krade in to na inteligenten način in zakrito. Sistem
    je poln inteligence a je v njem premalo etike. To je treba
    spremeniti (in se bo spremenilo.)
    Etika promovira sodelovanje in ne tekmovanje!! Tekmovanje
    ljudi ločuje, sodelovanje pa združuje in s tem nas dela
    močnejše! Ne izkoriščati drugega, ampak deliti z drugimi!

    Ljudje ne znajo razmišljati in sedanjo situacijo sprejmejo
    kot "tako pač mora bit". Zato je potrebno ljudi izobraziti in
    informirati.

    Zanima me, Marjana, če veš kakšen finančni sistem imajo
    države Iran, Sirija in kakšen je imel Irak pred vojaškim
    napadom? Zanima me, ker so te države (in še kakšna mogoče)
    tarča napadov "zahodnega sveta", kot bi se jih bali, ker so še
    razmeroma finančno neodvisni oz. samostojni.

    Dober članek in me veseli, da nekdo zna razmišljat.


    Skrivnosti obresti

    Prispeval/a: Lemurian dne četrtek, 20. september 2007 @ 11:08 CEST

    Zlo dober članek. Priporočam še ogled tega dokumentarca na temo denarja (vse skupej 44 minut). O tem je že Marjana pisala, tu je pa še mal bolj razloženo in grafično prikazano, vse zlo enostavno. Kako je denar ustvarjen, kaj je denar, o obrestih, kam vse skupaj pelje...
    Dosti ljudi študira ekonomijo, pa se le malo kdo vpraša o teh stvareh. Recimo:
    Od kod pride denar, kdo ga ustvarja? Zakaj obresti? Od kje denar za plačilo obresti? Kako je možno, da je večina držav, koorporacij, podjetij, družin zadolženih? Ali je ekonomija, ki temelji na eksponentni rasti sploh stabilna (gospodarska rast 2% na leto je eksponentna! in ne linearna)?

    Pokvarjen Bančni Sistem (Corrupt Banking System) oziroma Denar kot DOLG (Money as DEBT):
    1. Karteli ropajo javnost (Cartels Robbing the Public)
    2. Kako je denar ustvarjen (How "Money" is Created)
    3. Denar je DOLG (Money is Debt)
    4. Monetarna reforma (Monetary Reform)
    5. Opozorilo glede NWO (Warning About the NWO)

    "It is well enough that people of the nation do not understand our banking and monetary system, for if they did, I believe that there would be a revolution before morning. And that revolution would be based around the Federal Reserve." Henry Ford
    "Give me control of a nation's money and I care not who makes the laws." Mayer Amschel Bauer (Rothschild)



    Skrivnosti obresti

    Prispeval/a: Marjana dne ponedeljek, 1. oktober 2007 @ 09:20 CEST
    Pozdrav obema. Jonson, na tvoje vprašanje ne vem odgovora, bi ga pa bilo zanimivo poiskati, če imaš čas. :) Vem, da se 'islamsko bančništvo' čedalje bolj širi in uveljavlja npr. v Angliji, ne vem pa kako je v državah, ki jih omenjaš - čeprav ne vem, da bi se finančni sistem kaj spreminjal. Glede interesa ZDA si v glavnem predstavljamo, da je osnovan na nahajališčih nafte, je pa res, da tudi to omogoča takim državam, da so bolj neodvisne.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,54 seconds