Zaradi strmega porasta tovrstnih motenj je nujno, da na sistemskih ravneh začnemo še bolj sistematično, strokovno, učinkovito in uspešno urejati to področje.
Svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki ga zaznamujemo danes, je čas, ki ga po vsem svetu posvetijo tematiki avtizma. Takrat pozivajo voditelje, naj uresničujejo ustavne pravice oseb z avtizmom do vključenosti v izobraževalni, zdravstveni in socialni sistem ter da podprejo integracijo oseb z avtizmom v družbo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval k prizadevanjem za polno vključenost vseh ljudi z avtizmom in k potrebni podpori, da bodo tako lahko uživali vse svoje človekove pravice in temeljne svoboščine.

Zveza nevladnih organizacij za avtizem pa je v poslanici pozvala k integraciji ljudi z avtizmom v družbo, ki lahko z razumevanjem, znanjem in srčnostjo ponudi ustrezne odgovore in omogoči njihovo aktivno vključevanje in vzpostavljanje socialne komunikacije.

"Osebe z avtizmom nagovarjajo našo zmožnost za čuječnost," je poudarila predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Sandra Bohinec Gorjak. Družbo po njenih besedah spomnijo na temeljne človeške občutke in vrednote, kot so sočutje, požrtvovalnost, otroška igrivost pa tudi humor.
Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja v socialne namene. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Nezmožnosti komunikacije se lahko kaže v izbruhih jeze, samopoškodovalnem in agresivnem vedenju ter kljubovanju. Novejše raziskave nakazujejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov.

Eden od desetih dečkov
Na današnji nacionalno konferenci zavedanja o avtizmu s sklopi o zdravstvu, izobraževanju ter delu in družini, so poudarili, da pojavnost spektroavtistične motnje v Sloveniji in po svetu strmo narašča. Še v letu 2015 naj bi imel takšno motnjo eden od 10 dečkov in ena od 50 deklic. Glede na trend v zadnjih letih pa naj bi bil leta 2025 vsak drugi deček in vsaka deseta deklica v spektru avtističnih motenj. V Sloveniji sicer natančnih podatkov o pojavnosti avtizma ni, saj je pristojne institucije še ne merijo. So pa številke po besedah predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Sandra Bohinec Gorjak, zelo visoke. 
Pomembna raziskava: Zato je avtizem bistveno bolj pogost pri dečkih

Zaradi strmega porasta tovrstnih motenj je nujno, da na sistemskih ravneh začnemo še bolj sistematično, strokovno, učinkovito in uspešno urejati področje avtizma, je poudarila. Zavzela se je, da bi več pozornosti namenili ureditvi ustreznih terapevtskih programov, enakopravnega vključevanja otrok in mladostnikov z avtizmom v šolski sistem, socialnega vključevanja oseb z avtizmom ter programov preventive in osveščanja o avtizmu.

Številne težave
Osebe z avtizmom in njihove družine se sicer srečujejo s številnimi izzivi na zdravstvenem, šolskem in socialnem področju, je opomnila. Tako se težje zaposlijo, zaradi pomanjkljivega razumevanja njihovih posebnosti imajo težave tudi v šolskem okolju. Na področju zdravstva je sicer nastal zakon o celostni zgodnji obravnavi, vendar pa centri za zgodnjo obravnavo, v katerih naj bi osebe z avtizmom obravnavali, po besedah Bohinec Gorjakove še niso popolnjeni, kadri pa niso ustrezno strokovno usposobljeni.

Vir: zurnal24.si