Ko je leta 1770 kapitan Cook v zalivu, ki ga je imenoval Botany Bay, Botanični zaliv, zasadil britansko zastavo, je v Avstraliji živelo manj Aboriginov kot danes. Danes so sicer številčnejši, a tudi bolj trpijo.

Beli naseljenci niso nikoli v resnici razumeli prvotnih prebivalcev Avstralije. Ko so prišleki dojeli, da so aboriginska ljudstva pripadala kakim 700 različnim jezikovnim skupinam, so mnoge od teh štele le še peščico ljudi.

Česar niso pojmovali kot narod, je bila zapletena zveza ljudstev z dovršeno diplomacijo, katere poslaniki so se pogajali o prečenju teritorijev, ki niso bili v skupni lasti, o delitvi virov in o poplačilu krivic. Večina Aboriginov je pričakovala, da se bodo prišleki prilagodili njihovemu načinu življenja.

Ponujali so jim pomoč pri iskanju hrane in pri preživetju s preučevanjem in spoštljivim čaščenjem pokrajine. Ko so dojeli, da si prišleki lastijo celotno deželo in vse, kar je v njej, je bilo prepozno. Zadnji udarec, ki je razdejal njihovo samospoštovanje, je bilo postopno spoznanje, da jim tujci, ki so jih sprejeli za sebi enake, ne vračajo spoštovanja.

Morala lovcev-nabiralcev ne dovoljuje kopičenja lastnine in njihov način življenja ne ceni vrednosti denarja. Slikarka Emily Kngwarreye je nekoč za nečaka želela nov avto v zameno za eno od svojih slik. Avto je dobila. Nekaj tednov pozneje se je njen varuh vidno vznejevoljil, ko je zvedel, da je nečak avto prodal za 300 avstralskih dolarjev.

"Zakaj je prodal avto, nov avto, za samo 300 dolarjev?" jo je vprašal. "Zato, ker je potreboval samo 300 dolarjev," mu je odgovorila Emily. Kapitalizem preprosto ne ve, kako naj ravna s takimi ljudmi, pač, morda bi z njimi znal služiti denar. Danes bi potrebovali več kot ceno avtomobila, da bi kupili sliko Emily Kngwarreye, toda ona je zadnje mesece življenja raje preživela na železnem posteljnjaku pod ponjavo, daleč od udobja potrošniške družbe, v svoji lastni deželi.

Vir: lifestyle.enaa.com