Potrošniki imamo pravico vedeti
Potrošniki imamo pravico vedeti, kaj jemo. Nova zakonodaja EU o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), pa bi to temeljno pravico lahko izbrisala.

Evropske potrošniške organizacije, tudi Zveza potrošnikov Slovenije, zato opozarjamo: pravica do izbire ni stvar debate! Zahtevamo, da so vsi GSO, tudi tisti, pridobljeni z novimi tehnikami, na živilih jasno označeni.

GSO pod novim imenom je še vedno GSO
V devetdesetih letih so podjetja, kot sta Monsanto in Bayer, na trg pripeljala prve gensko spremenjene organizme. EU je hitro postavila pravila: stroge varnostne preglede in jasno označevanje.

Rezultat?
Evropski potrošniki so rekli ne. Supermarketi jih ne prodajajo, kmetje jih ne gojijo. To je bila zmaga zdrave pameti in pravice do obveščenosti.

Danes se zgodovina ponavlja. Nova generacija GSO, preimenovana v NGT (nove genske tehnike), se poskuša skriti za znanstvenim žargonom. A resnica je preprosta: če je DNK umetno spremenjena, gre za GSO.

Dr. Matjaž Pirc, vodja prehranskega oddelka na ZPS: »Ni težava v tem, da gre za GSO. Mnogi GSO so namreč koristni, saj omogočajo večjo količino pridelkov, zaščito pred škodljivci in izboljšujejo hranilno vrednost pridelkov. Glavna težava je, da se njihove prisotnosti ne bi označevalo – in ko gre za NGT-GSO, ki po mnenju znanstvene stroke še niso dodobra raziskani, to lahko predstavlja potencialno tveganje. Ključno je, da ima potrošnik v trenutku nakupne odločitve na voljo vse informacije o živilu in njegovih sestavinah.«

Sodišče EU je to jasno povedalo že leta 2018
Sodišče Evropske unije je 25. julija 2018 jasno odločilo, da rastline, pridobljene z NGT, spadajo med GSO in jih je treba kot take tudi regulirati. Kljub temu je Evropska komisija julija 2023 predlagala uredbo, ki bi večino NGT-GSO izvzela iz obvezne ocene tveganja, sledljivosti in označevanja.
Komisija trdi, da so ti organizmi skoraj enaki rastlinam, vzgojenim s klasičnimi metodami, in jih zato šteje za »naravne«. Vendar številni znanstveniki opozarjajo, da so takšne spremembe lahko veliko bolj tvegane - omogočajo namreč genske kombinacije, ki jih v naravi ni mogoče doseči.

Znanost opozarja, politika pa molči
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in nacionalne institucije, kot so francoska ANSES, nemška Zvezna agencija za varstvo narave in avstrijska Agencija za okolje, nikoli niso predlagale izvzetja NGT-GSO iz nadzora. A dokumenti razkrivajo, da je Komisija kljub temu obljubila industriji: odločitev bo sprejela sama. Pa ne na podlagi znanosti, temveč na podlagi pritiska lobijev.

Označevanje je izvedljivo in nujno
Komisija trdi, da teh rastlin ni mogoče razlikovati od navadnih. Toda ista podjetja, ki jih patentirajo, jih zelo dobro prepoznajo, ko gre za dobiček. Če jih znajo zaščititi z intelektualno lastnino, jih znajo tudi označiti. Torej - težava ni v tehnologiji, temveč v volji. Leta 2024 so evropski poslanci glasovali za ohranitev označevanja. To je bila zmaga razuma in potrošnikov. Zdaj je ključnega pomena, da Evropski parlament to stališče obdrži tudi v nadaljnjih pogajanjih. Vsak korak nazaj bi pomenil izdajo evropskih državljanov.

Temeljne pravice potrošnikov je treba spoštovati
Sledljivost hrane skozi celotno dobavno verigo je temeljna pravna obveznost po 18. členu Splošne uredbe EU o živilih (GFL 178/2002). Ta velja za vsa živila in krmo, ne glede na to, ali gre za GSO ali ne. Izvzetje NGT-GSO iz sledljivosti bi pomenilo kršitev zakonodaje. Poleg tega imamo potrošniki v skladu s Pogodbo o delovanju EU in v skladu z 8. členom Splošne uredbe o živilih zakonsko »pravico vedeti«, kaj jemo. Ta pravica omogoča informirano izbiro in varuje potrošnike. Visoka raven varstva potrošnikov je zagotovljena tudi v členih 114 in 169 Pogodbe o delovanju EU ter v 38. členu Listine EU o temeljnih pravicah.

Stare obljube, novi triki
Pred dvajsetimi leti so nam obljubljali, da bodo GSO odpravili lakoto in zmanjšali uporabo pesticidov. Danes vemo, da se je zgodilo ravno nasprotno. Uporaba herbicidov, kot je Roundup, je v ZDA danes desetkrat večja kot pred tremi desetletji.

Industrija, ki nas je nekoč zavajala, danes ponuja iste obljube v novi embalaži.

Vprašanje je, ali jim bomo še naprej verjeli.

Evropa mora zaščititi potrošnike - ne korporacij
Evropske institucije morajo braniti javni interes - ne interese industrije. Pravica do vedeti, kaj jemo, ni razkošje, ampak osnovna svoboščina, ki jo moramo ohraniti za prihodnje generacije.

Zahtevamo:

• jasno označevanje vseh GSO, tudi tistih, pridobljenih z novimi tehnikami;
• sledljivost od semena do krožnika;
• odločanje na podlagi znanosti - ne lobijev.

Potrošniki imamo pravico vedeti in to pravico bomo branili.

Vir: www.zps.si/