Priznam, včasih pogledam v greznico, ki je seznam komentarjev pod spletnimi novicami. Ampak ne bom pisal o dreku ali teh morbidnih impulzih, tokrat je na vrsti nekaj bolj praktičnega.

Operiramo z veliko podatki in pogosto jih imamo le na ravni občine ali države. Za boljšo primerljivost je naravno, da jih želimo pretvoriti v obliko, kjer število enot ni več pomembno. Najlažje, da jih kar zdelimo med sabo in dobimo npr. 1,52 novorojenih otrok na žensko v 2024. Vsakomur je jasno, da nihče ni rodil dveh stotink otroka, ni pa interpretacija vedno tako enostavna.

S takim deljenjem dobimo ven povprečje, količino na eno fiktivno osebo, ki najbrž ne obstaja. Na primer, povprečno leto rojstva v naši ekipi je 1988, a se takrat ni nihče rodil. V redu, porečete, zato pa uporabljamo mediano. Ampak če nimamo posameznih podatkov, je ne moremo izračunati, niti ne moremo raziskati če gre za simetrično porazdelitev, kjer ima uporaba povprečja manj pasti.

78 kg odpadne hrane na osebo
Ravno to napako istovetenja z nečim fiktivnim sem pogosto videl v komentarjih na novice ob Dnevu proti zavrženi hrani in podobnih. "Jaz že ne zavržem 78 kg hrane na leto!". Kot prvo seveda vsa odpadna hrana ne nastaja v gospodinjstvih, tako da je intuitivna številka v resnici 34 kg na osebo. Od tega je manj kot polovica užitne, torej je še bolj intuitivna številka slabih 13 kg oziroma 36 g na dan, kar pa že ni več tako težko verjeti.

Nekdo več, nekdo manj, kak dan nič, kak dan veliko razloži večino pritožb, da je nekdo bolj skrben od uradne statistike. Ker večina bolj tekočih odpadkov konča v odtoku, ne v košu za biloške odpadke, je s tega vidika ocena podcenjena. Nekaj negotovosti je seveda tudi zaradi same metodologije merjenja, ki pa je med najboljšimi v Evropi (kot naš rezultat - EU povprečje je 132 kg).

17 dreves na tono
Kot ljubitelja dreves me podobno zmoti, da včasih mečemo vsa v isti koš. Internet je poln podatkov, kako 1 tona recikliranega papirja nadomesti 17 odraslih dreves, ki bi jih sicer posekali v ZDA. Ampak kaj je to eno drevo? Koliko kilogramov vlaken dobimo na eno drevo? Kako bi tako številko dobili v Sloveniji? Dreves pa ja ne tehtamo ...

Še najbližje pridemo prek podatkov o poseku. Zavod za gozdove zbira podatke o sečnji pri nas, tako da lahko vidimo povprečno prostornino za vsako leto ločeno za listavce in iglavce. Iz grafa je vidna znatna razlika, za težo pa bi morali upoštevati še drugačno gostoto. V letih hudih škod zaradi snega, žleda, vetra ali podlubnikov (1996, 1997, 2006, 2007 in 2014) so prostornine precej manjše.

Hkrati je viden dolgoročen trend višanja, ker se naš gozd počasi stara. Torej čeprav bi lahko z dodatnimi ocenami in računi prišli do povprečne teže in nato količine vlaken uporabnih za papir, je jasno, da bi bila ta številka vsako leto bolj ali manj drugačna. In ne moremo kar vzeti ene številke in jo uporabljati naslednji 30 let.

Pod črto torej: preračuni na glavo, per capita, so koristni, včasih neizogibni, pogosto pa skrivajo veliko kompleksnosti. Vsekakor pa jih ni za razumeti kot številk, ki potem veljajo za vsakogar.

Avtor: Jaka Kranjc