Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke.

Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Veliki koralni greben beleži največjo letno izgubo koral v 39 letih, poroča AP. 

'Podvodni deževni gozdovi', ki poleg tega, da nudijo zavetje in hrano za številne vrste, tudi ščitijo obale pred močjo neviht in zagotavljajo milijarde prihodkov od turizma in ribolova, so ogroženi na globalni ravni.

Veliki koralni greben nudi enega najlepših podvodnih razgledov, a je hkrati tudi prva frontna linija podnebnih sprememb. Turkizne vode, ki pod seboj skrivajo neprecenljiv pisan ekosistem, se namreč segrevajo z rekordno hitrostjo. Korale so tako postale žrtve naraščajočih svetovnih temperatur, ki že več let podirajo zgodovinske rekorde - predvsem zaradi fosilnih goriv, ki povečujejo emisije toplogrednih plinov, je pisal CNN.

Razprostira se na skoraj 345.000 kvadratnih kilometrov in je največji koralni greben na svetu. Je dom za več kot 1500 vrst rib in 411 vrst koral. Gre za eno največjih naravnih čudes na svetu. Vendar je njegova prihodnost ogrožena. Obsežno beljenje koral na Velikem koralnem grebenu so zabeležili že v letih 1998, 2002, 2016, 2017, 2020 in 2022. Korale si lahko opomorejo od beljenja, če se temperature vrnejo v normalno stanje, če pa voda ostane toplejša kot običajno, bodo propadle, opozarjajo znanstveniki. 

Lani največji upad koralne odeje
Deli avstralskega ikoničnega Velikega koralnega grebena, znanega po osupljivih barvah in biotski raznovrstnosti, pa so lani utrpeli največji upad koralne odeje oziroma površine, prekrite z živimi koralami, v zgodovini, poroča CNN. To je bila posledica morskega vročinskega vala, ki je pobelil ogromne površine koral, ugotavlja novo poročilo. Leta 2024 je greben tako zabeležil najslabše poletje v zgodovini leta 2024.

Uradna analiza kaže, da je greben po podatkih Avstralskega inštituta za morske znanosti (AIMS) v treh glavnih regijah izgubil med četrtino in tretjino svoje trde koralne odeje. Na nekaterih območjih so grebeni, ki so bili še posebej prizadeti, izgubili do 70 % živih koral. Naraščajoče temperature vode v kombinaciji z vremenskim vzorcem El Niño so tako povzročile, da so korale izločile alge in izgubile barvo.

Zakaj pride do beljenja?
Beljenje koralnih grebenov se namreč zgodi, ko korale zaradi stresa, kot je denimo povečana temperatura morja, izločijo alge, ki so njihov vir hranil. Te pa jim dajejo tudi barvo. Če je beljenje močno in dolgotrajno, lahko korale naposled tudi odmrejo. Koralni grebeni so pomembni ekosistemi, ki ohranjajo podvodno življenje, varujejo biotsko raznovrstnost in upočasnjujejo erozijo. Pomembni so tudi za turizem, saj tako podpirajo tudi lokalna gospodarstva, piše AP. Beljenje teh dragocenih ekosistemov se že dlje časa dogaja v različnih regijah po svetu.

Po letih okrevanja znova upad
Po več letih relativno močnega okrevanja koral v nekaterih delih grebena so tako veliki upadi še posebej očitni. Hiter preobrat nedavnega okrevanja koral je nov trend, je v izjavi posvaril dr. Mike Emslie, ki vodi program spremljanja koral, poroča Euronews. Prej je pokritost s koralmi nihala kot odziv na motnje, vendar so se v zadnjih 15 letih ta nihanja povečala od rekordno nizkih do rekordno visokih ravni. Ta trend je predvsem posledica pogostejšega vročinskega stresa, ki ga povzročajo podnebne spremembe, je pojasnil.

Kot je za CNN že pojasnila raziskovalka in znanstvenica iz avstralske fundacije Minderoo Kate Quingley, je dogajanje v naših oceanih podobno podvodnim gozdnim požarom. Kot opozarja, je to rdeči alarm, da preprečimo točko preloma, od koder, če se ta zgodi, ne bo več poti nazaj.

'Podvodni deževni gozdovi', ki poleg tega, da nudijo zavetje in hrano za številne vrste, namreč tudi ščitijo obale pred močjo neviht in zagotavljajo milijarde prihodkov od turizma in ribolova, so ogroženi na globalni ravni.

Vir: www.caszazemljo.si