|    Noben fizik ali filozof 
mi še ni znal povedati, 
kako sem prišla sem. 
Razvnema me uganka 
od kod sem prišla, 
kdo sem in kam grem. 
Pognala sem se v raziskovanje razkritja 
in spodbudila razpravo s predniki, 
ki so mi dali vedeti, 
da se bodo planeti nekega dne zrušili vase 
in se vrnili v neskončnost, 
ki jim zagotavlja ponovno vračanje v življenje.
  V to upajo in doumevajo v dobri veri. 
Vrnili so se res v isti prostor, od koder so prišli. 
Zastavila sem si vprašanje: 
Kdo sem? 
Nobenega trdnega zagotovila nimam, 
da sem to jaz, ki sem že bila.  
Nisem razrešila vprašanja nenehnega  
spreminjanja svoje prisotnosti.  
Včerajšnja jaz sem le pustila sledi  
tavanja nekoga, ki ga več ni. 
Nobenega domnevnega vira nimam, 
da bi rešila to vprašanje z zagotovilom:  
To si ti! 
Ker mene več ni in sta me čas in prostor 
razširila v ravnokar odigrani dogodek 
Ki se je v istem hipu odmaknil 
in sprostil prostor novemu, sem zavila 
v brezprostorsko in brezčasno sintezo 
večno spreminjajočega. 
Dano mi je bilo razumeti, 
da sem brezkončna v rojevanju, spreminjanju 
in vračanju, da sem izven zavesti časa, 
gib prejšnjega trenutka, globoka plast rasti 
v koreninah neobstoječe prihodnosti, 
nekakšen krožni način nastajanja, 
ki dežuje in se izliva v veliko reko večnosti – 
nenehno prihajanje in umikanje 
navzočnosti očem nenavzočega. 
Razpršena igra zavesti v ozračju 
z izvornim v neizvornem niču, 
usedlina mislečega Univerzuma, 
ki se v mojem jeziku ne more razodeti 
in zaradi neprenehnega spreminjanja 
izraziti iz iracionalnega v racionalno. 
 
www.tatjana-malec.si
  |