Bo v času epidemije za skoraj tretjino več zavržene hrane v gospodinjstvih?
Ljudje v času krize dokazujemo, da se da. Da se upoštevati navodila pristojnih, da se stopiti narazen, da bomo kmalu lahko spet skupaj, in da se spremeniti naše vsakdanje navade. Čeprav prisiljeni, dejstvo je, da včasih pač bolj zaleže palica napram korenčku. Ko smo ravno pri korenčku … preverili smo, kaj se v tem času dogaja z našimi prehranjevalnimi in nakupovalnimi navadami. 

Britanska gospodinjstva so imela v zadnjem tednu marca v lasti za eno milijardo funtov več hrane kot v začetku meseca. Tudi na sončni strani Alp smo po poročanju časnika Delo v prvem tednu pandemije poskrbeli za izdatne zaloge, saj je bila v tem obdobju prodajna vrednost živil višja za kar 64 %.

Očitno pa se je začetna panika le umirila. V Lidlu tako opažajo, “da se v nakupovalnih vozičkih bolj pogosto znajdejo večje količine določenih izdelkov, sploh tistih z daljšim rokom trajanja. Je pa nakupovanja izjemnih količih izdelkov, kot smo to lahko videli sredi marca ob najavi prvih ukrepov za zajezitev epidemije, zdaj manj. V nakupih je vse bolj opaziti, da kupci več posegajo po izdelkih, ki jih uporabljajo vsak dan pri pripravi obrokov, torej je še večji poudarek na svežih izdelkih, mesu, izdelkih za zajtrk itd.”

Večina živil ima rok uporabnosti od štiri do sedem dni, posledice ‘hrčkanja’ se zato poznajo tudi v naših zabojnikih za odpadke. Slovenska gospodinjstva smo odgovorna za več kot polovico vse zavržene hrane, z okrnjenim delovanjem ostalih deležnikov od vil do vilic pa se ta odstotek očitno še povečuje. 

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pojasnjuje, “da skupna količina komunalnih odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža in biološko razgradljivi odpadki) v času »karantene« narašča in to kljub temu, da nekateri pravni subjekti ne opravljajo svoje dejavnosti (storitvene dejavnosti, gostinstvo, turizem, industrija, šole, …). Razloge gre iskati v tem, da se prebivalci v času karantene prehranjujejo doma, prej so se pa vsaj polovico dneva po gostinskih lokalih, šolah, službah”.

Mariborska Snaga pa nam je postregla s konkretnimi številskimi podatki: v primerjavi s februarjem 2020 se je v marcu 2020 količina zbranih bioloških odpadkov povečala za 28 %. Pa ne samo bioloških odpadkov! Z odmetavanjem živil in izdelkov, ki so na trgovskih policah v polovici preučevanih primerov zapakirani v plastiko, zavržemo tudi vso to embalažo. Količina zbrane odpadne embalaže se je v Mariboru v marcu povečala za kar 37 %. Povečane količine odpadne embalaže pa lahko pripišemo tudi porastu zanimanja za dostavo hrane. Na spletnem portalu Ehrana imajo v času epidemije po poročanju Večera “tudi do 300 odstotkov več naročil dostave hrane, visok porast beleži predvsem restavracija McDonald‘s”.

Vseeno naj vas mariborska statistika ne zavede. Porast zbranih bioloških odpadkov še ne pomeni nujno večjih količin zavržene hrane, saj ni zavržkov iz naslova gostinske dejavnosti, hkrati pa je lepo vreme prispevalo tudi k številnim delovnim akcijam urejanja okolice domov in posledično večjim količinam zelenega odreza. Račune bomo lahko polagali po koncu tega obdobja, a prav je, da prav vsak od nas poskrbi za manj zavržkov, da bo računica na koncu pozitivna za nas in okolje. 

Bo v času epidemije za skoraj tretjino več zavržene hrane v gospodinjstvih
Dobro načrtovanje in nekaj iznajdljivosti sta razloga za manj zavržkov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V Vrtcu Vrhnika so na primer živila, ki so bila na zalogi, zamrznili. Po informacijah Turistično gostinske zbornice ima tudi večina gostincev nabavo vezano na dejanska naročila oz. imajo nabavo planirano glede na trende zasedenosti oz. obiskanosti. Spet drugi so se odločili, da hrano donirajo pomoči potrebnim, med njimi so še naprej tudi trgovci. “Projekt Donirana hrana, ki ga že nekaj let uspešno izvajamo v skoraj dvajsetih Lidlovih trgovinah v sodelovanju z Lions Slovenija, po večini še najprej poteka. Zavedamo se namreč, da je potreba po donirani hrani trenutno še večja, kot običajno,” so nam sporočili iz Lidla. 

Pred vrati so prazniki in obložene mize. Ekologi brez meja zato apeliramo na vse posameznike, da v času, ki nam je na voljo, prevprašamo naše prehranjevalne in nakupovalne navade. Podprimo naše kmete, ki sicer opažajo porast zanimanja za lokalno pridelano hrano, kar se odraža tudi v poplavi aplikacij, spletnih strani in Facebook skupin, a kar 80 % mladih kmetov že čuti izpad oz. občutno zmanjšanje dohodka. Dokazano je namreč, da smo na lastno oz. lokalno pridelano hrano bolj navezani in je verjetnost odmetavanja manjša.

Svoj čas pa lahko posvetimo tudi načrtovanju, ki je v tem obdobju še toliko bolj pomembno. Če to počnete v družinskem krogu, je to lahko krasen pouk gospodinjstva in življenjskih veščin. Tedenski jedilniki in nakupovalni seznami skrajšajo naš čas v trgovinah in posledično izpostavljenost okužbi, pozitivno vplivajo na naš družinski proračun, prav tako pa prispevajo k manjšim količinam zavržene hrane in embalaže, s čimer razbremenimo komunalne delavce.

Avtor: Katja Sreš

Vir: http://ebm.si/o/sl/