Kaj lepšega je kot spomin na rodni kraj,
Čas iz mladosti ki se ne vrne nazaj,
Na materine oči in besede,
Žuljave roke očeta v spomin sede.
Še se spomnim cvetličnih gred doma,
Tam rož najlepših kar jih svet ima,
Ko sta mi starša pomagala v vsem,
Bili smo kot razkošen cvet en.
Zdaj domačija sameva,
Le sonce jo segreva,
A lastovke še gnezdijo tam,
Niso odletele kam drugam.
In bleščeče oči staršev kot biser,
Mi še vedno kažejo pot v vsak dan,
Dan za katerega sem hvaležen,
Včasih nasmejan, spet zaskrbljen.
Ivljenje niso samo rože,
Tiste ki prevzamejo,
So tudi težki trenutki,
Ki nas bogatijo in z nami živijo.
jože.k |
Tik tak
Prispeval/a: jože.k dne torek, 8. avgust 2017 @ 10:21 CEST
Pozitivke.predvideval sem namreč da do objave mojih prispevkov ni
prišlo.Kakor koli že, nekaj je blokiralo internet, zdaj pa deluje.PC je
star pa tudi jaz več nisem rosno mlad, potem pa gre vse narobe...
Lep pozdrav !
jože.k