Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Ena od najtežjih nalog vseh staršev je zagotovo vzgajanje otrok. Živimo v zapletenem svetu, ki pred nas vsakodnevno postavlja vznemirljive izzive − otroci jih težko razumejo, starši pa težko razložijo.

Eden od teh je tudi spolnost, tema, ki se je, ko se srečamo z radovednimi otroškimi pogledi, bojimo in se ji izogibamo. Toda moramo se zavedati: otrokom bomo privzgojili zdrav odnos do spolnosti le s tem, da jim bomo vselej pripravljeni prisluhniti in odgovarjati na njihova vprašanja.

Mami, kaj je seks?

Otroci so ljudje in s tem tudi spolna bitja. To nam je težko priznati, enako kot si otroci le stežka predstavljajo, da imajo njihovi starši spolne odnose. Seveda je oboje povsem normalno. In vendar imamo starši pogosto zadržke, ko gre za pogovore o "tisti" temi. Razlogov za to je več: lahko gre za sram zaradi lastnih prepričanj ter omejitev/tabujev v spolnosti. Nemara gre za odsotnost načrta in jasne predstave o tem, kaj, predvsem pa, kako povedati otroku. Včasih gre tudi za razdvojenost med lastnimi stališči o spolnosti in tem, kako želimo, da bi o njej razmišljali otroci. Razlogi za to so po svoje utemeljeni: mladi so namreč izpostavljeni vrsti prepričanj in stališč v zvezi spolnostjo in seksualnostjo, ki pa so pogosto protislovna in zmedena. Nekatera sporočila denimo v zvezi s spolnostjo poudarjajo tveganje in nevarnosti, medtem ko druga (predvsem medijska) promovirajo predstavo o spolni dejavnosti, zaradi katere naj bi bil človek privlačnejši in zrelejši.

Ker sta spolnost in seksualnost občutljivi temi, lahko odrasli pomembno vplivamo na stališča otrok, s tem pa tudi posredno oblikujemo njihove moralne in vrednostne okvire. Ti namreč za mlade niso le pomembni, temveč tudi zanimivi. Radi namreč govorijo o vprašanjih, o katerih imajo ali še utegnejo oblikovati močna mnenja (splav, spolnost pred poroko, homoseksualnost, kontracepcija itn.), prav v pogovorih pa odkrivajo, s čim se strinjajo in s čim ne.
 
SPOLNA VZGOJA SE ZAČNE DOMA 

Predstavljajte si, da vaš otrok lepega dne pride domov in kot strela z jasnega vas doleti vprašanje: "Mami, kaj je to spolni odnos (seks)"

Kaj boste odgovorili?

Seveda so nam vedno na voljo odgovori, s katerimi se izognemo konkretnim pojasnilom:

•  "Vprašaj očeta/mamo."
• "Povedal/povedala ti bom, ko boš dovolj star/stara, da boš razumel/razumela." 
• "Kje pa si to pobral/pobrala?"

Toda najbolje je, da otroku odgovorite na vprašanje in mu z odgovorom tudi približate spolnost. Tako bo dobil informacije iz prve roke, prav od vas. Zavedati se je namreč treba, da se bo otrok o spolnosti poučil, če to želimo ali ne. Naša pravica in dolžnost je, da mu predstavimo pravo podobo spolnosti, saj zunanje informacije (otrok jih dobi v medijih, a tudi od prijateljev in vrstnikov) niso vedno točne. Otrok mora dobiti ustrezne informacije o spolnosti še pred začetkom telesnih sprememb, torej še preden vstopi v puberteto in še preden razvije določene vzorce obnašanja. V nasprotnem primeru utegne biti zaradi vsega, kar se dogaja z njegovim telesom, prestrašen in zaskrbljen.

Preden se starši z otrokom odkrito pogovorijo o spolnosti, se morajo seveda znati z njim odprto sporazumevati. Prav takrat se lahko partnerja na novo začneta zavedati sebe in svojih potreb. Starši namreč prepogosto pozabljajo, da so tudi v vlogi ljubimcev. Prevzemanje starševske odgovornosti ne sme omejevati partnerske spolnosti in ljubezni. Z odprtim pogovorom – sprva medsebojnim in nato še z otrokom − se lahko partnerja znova zavesta svojega intimnega odnosa, s tam pa sta tudi bolje pripravljena na soočenje z razvojem otrokove seksualnosti. Zato pogovora z otrokom o spolnosti ne jemljimo kot grožnjo, marveč kot izziv, s katerim bomo okrepili tudi partnerski vezi.

KDAJ JE PRAVI ČAS ZA POGOVOR?

Pravzaprav nikoli. Učenje o spolnosti namreč ne sme biti stvar enega samega pogovora "na vse ali nič", pač pa proces, v katerem se otrok sčasoma nauči vsega, kar mora vedeti. Na otrokova vprašanja moramo odgovoriti, ko jih zastavi, in vsakič sproti potešiti njegovo radovednost.
Spolna vzgoja naj se začne zgodaj. Starost, ko je treba otroku podati informacije o spolnosti, je seveda odvisna od otrokove telesne, čustvene in intelektualne razvitosti in ravni njegovega razumevanja. Odvisna je tudi od tega, kdo otroka seznanja s temi vprašanji, kdaj in v kakšnem kontekstu, predvsem pa od otrokove radovednosti. Neuradna "meja" med manjšo in večjo dojemljivostjo otroka za pogovor o spolnosti je med osmim in devetim letom.
To da otrok čimprej dobi ustrezne informacije o spolnosti, je pomembno predvsem zaradi dvojega: do hormonskih sprememb, ki so za otroka neprijetne in težko razumljive, namreč prihaja že zelo zgodaj (neredko osemletnice postajajo poraščene, rastejo jim prsi); otroci so prek različnih medijev vsakodnevno izpostavljeni (tudi nasilni) spolnosti in pornografiji. Temu se ne moremo izogniti, izognemo pa se lahko temu, da bi otrok imel napačne predstave o spolnosti. Če otrok ne pokaže zanimanja za spolnost, naj pobudo vzamejo v roke starši. Okrog petega leta starosti mu lahko začnemo predstavljati knjige, ki spolnost opisujejo na način, primeren starosti, obenem pa nam pomagajo pri izbiri ustreznih besed. Za začetek koristnega pogovora zadošča že vprašanje ali dve. Primer: z najstnikom gledate film o najstniški nosečnosti. Po filmu ga povprašajte za mnenje. Se je strinjal z igralčevim obnašanjem?

Ne glede na otrokovo starost je pomembno, da mu ne ponujamo nerazumljivih podatkov o spolnosti ali v njem vzbujamo občutka, da je neumen, ker ne zastavlja tovrstnih vprašanj ali pa si spolnost razlaga po svoje.

NASVETI ZA STARŠE

Kot starši imamo neponovljivo priložnost, da smo prvi, ki otroku ponudimo pravilne informacije, dejstva in vrednote, povezane s spolnostjo. Pred in med pogovorom o spolnosti z otrokom upoštevajmo naslednje nasvete:

• Premagajmo zadrego. Preden se pogovorimo z otrokom, s partnerjem vadimo igro vlog, vprašanj in odgovorov. Če je treba, si predhodno zapišimo, kaj mu želimo povedati.
• Pripravljeno imejmo literaturo o spolnosti, saj otrok utegne zastaviti vprašanje, na katero ne bomo znali odgovoriti.
• Če otrok zastavi zahtevno vprašanje, mu vrnimo z enakim vprašanjem in tako preverimo, koliko ve. S tem obenem pridobimo nekaj časa za razmislek.
• Otroku pojasnimo, da se spolnosti ne sme sramovati − da je to nekaj naravnega in človeškega.
• Govorimo o lastnih izkušnjah. Otroku povejmo, ali nas je bilo sram poljubljanja/objemanja v javnosti. Mamice naj deklicam povedo, kako je bilo, ko so prvič dobile menstruacijo. Otroci radi poslušajo zgodbe, ki so povezane z našim odraščanjem. Tako vedo, da razumemo njihovo zanimanje za spolnost in živčnost ob omenjanju te teme. Če nam je neprijetno govoriti o sebi, to otroku povejmo; razložimo mu, da ljudje potrebujejo zasebnost.
• Govorimo o občutkih. Otrok naj ve, da je spolni nagon nekaj normalnega, da pa je obenem pomembno, da ga hranijo za posebno, ljubljeno osebo.
• Podatke o občutljivih temah, kot so neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni in zaščita, prilagodimo otrokovi starosti.
• Za pogovor o spolnosti izkoristimo vsakodnevne priložnosti. Če je na sporedu film, ki prikazuje tudi spolnost, otrok pa ima v zvezi s tem vprašanja, mu nanje odgovorimo.
• Na vprašanja bodimo pripravljeni odgovarjati, kadarkoli se pojavijo; za to ne določimo posebnega dne ali ure v tednu, saj je to za otroka znak za alarm. O spolnosti bodimo pripravljeni govoriti vedno znova, način in vsebino pa prilagodimo otrokovi starosti,
• Otroku govorimo o tem, kar ga zanima, ne da bi mu povedali preveč. Na bolj zapletene teme preidemo šele, ko se prepričamo, da je razumel vse, kar smo mu povedali dotlej.
• Uporabljajmo prave besede. Od otrokovega tretjega leta starosti imenujmo telesne dele s pravimi izrazi (penis, vagina), ne pa s pomanjševalnicami ali sinonimi, čeprav se nam zdi, da zvenimo kot zdravnik. Tako pri otroku omilimo občutek, da je spolnost tema, ki se jo je treba sramovati. Za iste dele telesa in dejanja vedno uporabljajmo iste besede.
• Na vprašanja odgovarjajmo naravno in preprosto.
• Otroka vprašajmo za njegovo mnenje. Tako mu bomo lažje pojasnili stvari, o katerih ima morda napačne predstave. 
• Če otrok v zvezi s spolnostjo uporablja grde besede, mu razložimo, kaj pomenijo. Otrok bo tako vedel, da nobena tema, ki jo odpre, staršev ne spravi v zadrego. Hkrati mu predstavimo tudi ustrezno terminologijo.
• Otroku naj ve, da odobravamo zastavljanje vprašanj, povezanih s spolnostjo.
• Otrokova vprašanja in dileme jemljimo resno. Ne posmehujmo se mu in ne v njem ne vzbujajmo občutka, da je zaradi vprašanj, ki jih zastavlja, smešen ali neumen.
• Otroku zagotovimo mu, da je zaželen, ne glede na posebne okoliščine (npr. mati samohranilka). V tem kontekstu tudi spolnost umeščajmo v okvir ljubezni. Povejmo mu, da imata otroka moški in ženska, ki se imata rada. Tudi zelo majhnim otrokom lahko razložimo, da sta za spočetje potrebna moški in ženska.
• Otroci se na razlago odzivajo različno. Nekateri imajo hitro dovolj informacij (zadošča jim razlaga, da spermij oplodi jajčece), drugi raziskujejo naprej (zanima jih, kako spermij pride do jajčeca …). Najbolje je, da odgovarjamo razumljivo in neposredno, hkrati pa otroka ne obremenjujemo s podrobnostmi, ki jih bo najbrž pozabil.
• Z otrokom je lažje govoriti, če smo tudi sami poučeni o svojem telesu in spolnih organih ter razumemo njihovo delovanje.
• Otroku že kmalu razložimo, da se mora odločno upreti vsem neželenim dotikom in (pozneje) spolnim praksam, ki mu ne ustrezajo.
• Nagrajujmo otrokova vprašanja. Namesto da bi ga vprašali: "Zakaj pa to sprašuješ?" ali odlagali pogovor na čas, ko bo starejši, rečemo: "Veseli me, da si to vprašal." Bodimo veseli, ker je otrok dovolj sproščen, da se z nami želi pogovarjati o spolnosti.
• Nič ni narobe, če na kako vprašanje nimamo odgovora. Otroku povejmo, da ga bomo poiskali in mu nanj odgovorili pozneje.
• Če ugotovimo, da smo otroku dali napačno informacijo, mu povejmo, da smo znova razmislili, in mu ponudimo boljši odgovor.
• Iščimo priložnosti za učenje, ki se ponudijo same od sebe ter dajejo vpogled in izhodišča za pogovor o posameznih vidikih seksualnosti (npr. prizor na televiziji). Tako informacije o spolnosti "serviramo" po koščkih, ne da bi nam bilo treba imeti ciljni, vnaprej določen formalen pogovor z otrokom.
• Dejstva o spolnosti niso dovolj; teh se lahko otrok nauči tudi iz knjig. O vrednotah pa ga lahko poučite le vi. Razmislite o sporočilih, ki jih želite v zvezi s spolnostjo prenesti otroku.
• Naloga OBEH staršev je, da otroka, ne glede na spol, poučita o spolnosti. Tako mu sporočata, da lahko moški in ženska enakovredno govorita o spolnosti. Če z otrokom živimo v enostarševski družini, v pogovor o spolnosti vključimo sorodnika. 
• Ne pogovarjajmo se le o "tehničnih" in negativnih vidikih spolnosti (spolno prenosljive bolezni, nezaželena nosečnost …), temveč tudi o užitkih, ki jih ponuja spolnost. Otrok mora vedeti, da je spolnost lepa in da je pomemben del odraslega partnerskega razmerja. 
• Med pogovorom ne bodimo živčni, saj bo zaradi neprijetno tudi otroku.
• Na otrokova vprašanja in podvprašanja odgovarjajmo, dokler ga tema zanima.
• Starejši otroci neradi priznajo, da nečesa ne vedo. Če otrok reče, da o spolnosti ve vse, ga vprašajmo, kaj ve, in zapolnimo vrzeli v znanju.
• Med pogovorom ohranjajmo očesni stik, saj umikanje pogleda govori o sramu in nelagodju ter sporoča, da je pogovor o spolnosti tabu.
• Ne kritizirajmo in se ne razburjajmo. Ne prepirajmo se z otrokom o primernosti/pravilnosti njegovih stališč ter ne predvidevajmo, da pričakuje naše usmeritve. Če menimo, da potrebuje nasvet, mu najprej razložimo, zakaj.
• Od otroka ne zahtevajmo, da ima enaka prepričanja in stališča kot mi.
• Izogibajmo se grožnjam, kot je "Če zanosiš, raje ne hodi domov!"
• Če nam otrok zastavi vprašanje, povezano s spolnostjo, ne predvidevajmo, da je spolno dejaven. Histeričen odziv ga bo kvečjemu odvrnil od nadaljnjega spraševanja.
• Bodimo potrpežljivi, čeprav nas mika, da bi namesto otroka zaključevali stavke in tako prej prišli do konca pogovora. Otroka pozorno poslušajmo, saj mu tako omogočimo, da razmišlja s svojim tempom, obenem pa mu dajemo vedeti, da je vreden našega časa. Pozorno poslušanje krepi otrokovo samospoštovanje in mu vzbuja občutek pomembnosti, mi pa bomo bolje razumeli, kaj ga zares zanima in kaj razume, kje pa mu lahko pomagamo z dodatnimi informacijami in nasveti. Mirno prenašajmo postavljanje vedno enakih vprašanj. Otrok jih ponavlja zato, da bi se nečesa naučil. Bodite potrpežljivi in strpni.
• In naposled: otroku povejte, da ga imate radi, ne pozabite mu niti povedati, da se na vas vedno lahko obrne z vprašanji.

Pomnimo: kot starši smo otrokovi prvi vzorniki in njegov prvi vir informacij – ne le o spolnosti, temveč o najširšem naboru vprašanj, ki jih prinaša življenje. Potemtakem smo soodgovorni za oblikovanje njegovih predstav, mnenj in stališč ter pomembno vplivamo na njegove življenjske odločitve. Bodimo torej dobri vzorniki in odlični učitelji, čeprav je tisto "luštno" stvar, ki se ji reče seks, veliko prijetneje početi kot o njej govoriti.

KAJ LAHKO RAZUMEJO OTROCI RAZLIČNIH STAROSTI?

• Od 2 do 3 leta: otrok razume prave besede za posamezne dele telesa, kot so penis, vagina ...
• Od 3 do 4 leta: otrok se že zaveda razlik med spoloma in pogosto vpraša, od kod pridejo otroci. Odgovori naj bodo kratki, preprosti in resnični. Ker se otroci v teh letih pogosto dotikajo svojih genitalij, otroka poučite, da to lahko počne samo, kadar je sam. Razložite mu tudi razliko med želenim in neželenim dotikanjem. Otrok je v tej starosti zmožen razumeti, od kod pride dojenček, ne pa tudi koncepta oploditve. Zadošča naslednja razlaga: "Mami ima v trebuščku maternico, kjer si živel, dokler nisi bil dovolj velik, da se rodiš."
• Od 4 do 5 let: otrok razume, kako se rodi novorojenček. Primeren odgovor: "Ko si bil pripravljen na rojstvo, te je mamina maternica potisnila skozi vagino na prosto."
• Od 5 do 6 let: otrok že ve, kako deluje njegovo telo. Ima splošno predstavo o tem, kako se "delajo" otroci. ("Naredila sta te mami in očka.") Če pričakuje podrobnejšo razlago, mu povemo: "Majhna gibljiva celica v očku, imenovana spermij, se je združila s celico v mamici, ki se ji reče jajčece."
• Od 6 do 7 let: otrok premore splošno razumevanje spolnega odnosa. Lahko mu poveste: "Narava je ustvarila moško in žensko telo, ki se združita kot koščka sestavljanke. Ko se združita penis in vagina, spermij skozi penis priplava do jajčeca in ga oplodi." Razložite otroku, kaj menite o spolnosti in spolnih odnosih. Na primer: "Spolnost/seks je eden od načinov, kako si ljudje izkazujejo ljubezen."
• Od 8 do 9 let: otrok se zaveda, da je spolnost pomembna, kar ga tako učijo mediji in vrstniki. Pri tej starosti je kos vsem osnovnim dejstvom o vseh temah, tudi posilstvu.
• Od 9 do 11 let: otrok se zaveda sprememb, ki se v puberteti dogajajo s telesom. Bodite pripravljeni na pogovor o seksualno obarvanih temah, ki jih otrok zasledi v medijih.
• Od 12 let naprej: otrok si oblikuje lastne vrednote in predstave o spolnosti. Vsake toliko preverite, ali jih ustrezno razume.

ZNAČILNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Triletnica je navdušena nad menjavanjem plenic pri svojem bratcu. "Kaj je to?" vpraša in pokaže na penis.
Kako odgovoriti: Najbrž ste v skušnjavi, da bi zamenjali temo, in še hitreje pritrdite plenico, vendar s tem hčerki sporočate, da je govoriti o intimnih delih telesa tabu. Namesto tega recite: "Tako ločiš med fantkom in punčko. Temu se reče penis. Punčke imajo vagino." Naj vas ne moti, če bo otrok večkrat ponovil vprašanje, dokler ne bo povsem razumel vašega odgovora.

2. Stojite v vrsti pred blagajno, ko vas predšolski sin vpraša: "Zakaj mi otrdeva penis?"
Kako odgovoriti: Če otrok zastavi vprašanje v neprimernem trenutku, mu povejte, da mu boste odgovorili nekoliko pozneje. Tiho recite: "To se včasih zgodi. Kmalu se bo spet omehčal." Ali pa: "To je res zanimivo vprašanje. Razložil/razložila ti bom na poti domov." Pomembno je, da držite obljubo.

3. Hčerka vas vidi gole in vpraša: "Zakaj imaš tam spodaj dlake?"
Kako odgovoriti: Povejte, da je za odrasle normalno, da imajo dlake na mestih, kjer jih otroci nimajo, zlasti pod pazduho in med nogami, moški pa tudi na obrazu. Povejte ji, da bo tudi ona, ko odraste, na nekaterih delih telesa poraščena.

4. Otrok vam pove, da ima njegov sošolec dve mamici. Sprašuje, zakaj.
Kako odgovoriti: Homoseksualnost je občutljiva tema, zlasti za otroke, ki jim je ta oblika odnosov ter spolnosti nerazumljiva in tuja. Ni pa nujno zapletena tudi vaša razlaga. Recite: "Njegovi mamici se imata radi tako kot jaz in očka, zato živijo skupaj in obe skrbita za fantka." Otroku pojasnite, da se fantje včasih zaljubijo v fante in dekleta v dekleta. Razložite mu tudi slabšalna imena za homoseksualce in pojasnite, da ni lepo žaliti drugih.

5. Otroka zalotite pri dotikanju intimnih delov/masturbiranju.
Kaj reči: Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo. To počnejo zaradi prijetnih občutkov in ne zato, da bi dosegli orgazem.
Otroku lahko rečete: "Vem, kaj si počel/počela in da ti je prijetno, toda to je nekaj, kar počneš, ko si sam." Ne obnašajte se, kot da se je treba masturbiranju izogibati. Če otroku umaknete roke in ga odvlečete v kuhinjo risat, je enako, kot če bi mu rekli: "Kar počneš, je grozno in delal/delala se bom, da tega nisem videl/videla."

6. Otroku ste razložili, kako se združita očkov spermij in mamičino jajčece in kako začne rasti dojenček. Šestletnik vas vpraša: "Kako pa spermij pride do jajčeca?"
Kako odgovoriti: "Očka mora biti dovolj blizu mamice, da lahko spermij pride iz očkovega penisa v vagino, poseben del maminega telesa, ki nato spermij usmeri do jajčeca." Otroku lahko pojasnite, da je penis narejen tako, da se prilega vagini – podobno, kot je rokav narejen tako, da se vanj prilega roka.

7. Šolarja zalotite med deskanjem po pornografskih spletnih straneh.
Kaj reči: Ne razjezite se. Njegovo zanimanje je naravno. Vseeno mu morate pojasniti, da takšno gradivo ni primerno za otroke. Obsodite pornografijo, ne da bi obsojali otroka. Mirno recite: "To je spletna stran za odrasle; drži se strani, ki so namenjene otrokom." Nato na računalniku blokirajte vse strani s sporno vsebino.

8. "Kaj je seks?"
Kaj odgovoriti: Osnovnošolci so sprva še premladi za podrobnosti. Šestletniku lahko razložite čustvene vidike seksa. Lahko mu rečete: "Z besedo seks opisujemo, kako si odrasla človeka izkazujeta ljubezen; kadar sta sama, se veliko dotikata." Poveste, da je to druga beseda za spolni odnos ali ljubljenje. Razložite, da imajo odrasli spolne odnose zato, da se osrečujejo in jim je lepo.
 
9. "Ali lahko naredim otroka?"
Kaj odgovoriti: Otroku razložite razlike med otroškim in odraslim telesom ter razlike med otroško in odraslo dobo: "Ne, otroka lahko naredita samo dva odrasla človeka. Tvoje telo na to še ni pripravljeno. Nihče ne more in ne sme imeti otroka, dokler ne odraste."

10. "Kako pride otrok iz telesa?"
Kaj odgovoriti: "Ko je otrok pripravljen, ga maternica potisne ven med maminimi nogami. To traja nekaj ur."

11. "Kaj je masturbiranje?"
Kaj odgovoriti: "Masturbiranje je dotikanje intimnih delov, ki je normalno in neškodljivo, vendar to lahko počneš samo, kadar si sam/sama."
 
12. "Kaj je to puberteta?"
Kaj odgovoriti: "To je čas, ko se tvoje telo spreminja v telo odraslega človeka. Puberteta traja približno med 9. in 16. letom. Telo se bo samo odločilo, kdaj je pravi čas za nastop pubertete."

13. "Kaj je menstruacija?"
Kaj odgovoriti: Razložimo, da je to sestavni del odraščanja: "Z menstruacijo žensko telo vsak mesec pokaže, da ima lahko otroka. Med menstruacijo dekle vsak mesec nekaj dni krvavi iz nožnice."

14. "Kdaj bom dobila prsi?"
Kaj odgovoriti: Prsi so za dekle vir ponosa, zavidanja, skrbi, a tudi sramu. Hčerki povejte, da velikost prsi ne določa tega, ali je oseba lepa, seksi, priljubljena … "Prsi se ti bodo začele razvijati v puberteti; to je eden od znakov, da odraščaš."

15. "Kaj so mokre sanje?"
Kaj odgovoriti: "Mokre sanje so znak, da je fant v puberteti. Testisi proizvajajo spermo; ko se je nabere preveč, mora ven. To se zgodi v spanju. Mokre sanje niso močenje postelje, ampak nekaj normalnega in naravnega, kar se dogaja večini fantov."

16. "Kaj pomeni homoseksualec/gej?"
Kaj odgovoriti: "Gej je druga beseda za homoseksualca. Homoseksualca privlačijo ljudje istega spola – moške torej moški in ženske ženske (lezbijke). Če se imajo radi − tako kot mamica in očka − živijo skupaj in imajo spolne odnose."

17. "Kaj počneta?"
Kaj storiti/odgovoriti? Če nas otrok zaloti med spolnim odnosom, mu rečemo, da potrebujemo zasebnost: "Pojdi v svojo sobo, takoj pridem za tabo." Nato se pogovorimo z otrokom: "Mami in očka sta se ljubila in si s tem kazala, kako zelo se imata rada. Navadno se zakleneva, saj je to dejanje, ki potrebuje zasebnost, tokrat pa sva na to pozabila." Otroka vprašajte, ali ga je to vznemirilo in ali kaj potrebuje. Poskrbite, da otrok ne bo prestrašen ali zaskrbljen, in poudarite, da ni naredil nič narobe. Ne oštevajte ga, ker ni potrkal.

18. "Od kod pride dojenček?"
Kaj odgovoriti: Odvisno od otrokove starosti lahko poveste, da dojenček zraste iz jajčka v mamini maternici (pokažete na trebuh) in pride ven skozi posebno mesto, ki se mu reče vagina. Zelo majhnemu otroku ni treba razlagati ljubljenja oziroma spolnega odnosa, saj tega ne bo razumel. Lahko pa mu poveste, da se imata mamica in očka rada in da sta veliko skupaj. Razložite, da se očetov spermij združi z maminim jajčecem in da iz tega začne rasti dojenček. Večina otrok, mlajših od šest let, bo takšen odgovor razumela. Pomagajo tudi starosti primerne knjige. Na vprašanja odgovarjajte naravnost in z malo informacijami naenkrat.
 
19. "Kako se naredi otroka?"
Kako odgovoriti: "Očka ima semena, imenovana spermiji. V tekočini, imenovani sperma, jih je več milijonov. Mamina jajčeca rastejo v njenih jajčnikih. Ko se mamica in očka združita, se eden od spermijev združi z jajčecem in tako nastane otrok."