Otroštvo - v objemu sanj, živosti, razigranosti in neskončnih želja. Se še spomnite vaših prvih poklicnih želja? Ko bom velik bom veterinar, pilot, košarkar, kozmetičarka, pevka, kuhar….Ko bom velik, bom postal slaven, bogat, bom potoval po svetu, bom srečeval zanimive ljudi, bom pomagal revnim…

Ko bom velik, bom počel tisto, kar imam rad!… O da, takrat smo vsi vedeli oz si vsaj želeli, kateri naj bo naš sanjski poklic in kaj je tisto, kar nas bo osrečevalo.  Takrat smo zaupali in verjeli vase in se nismo ozirali na "življenje okoli nas". Bili smo drzni in samozavestni na svoji poti.

Kaj pa danes? Na kateri stopnički se nahajamo? Koliko si upamo sanjati in želeti in kakšni so naši poklicni cilji? Jih sploh imamo? Ali sploh verjamemo vanje? Pomislimo: vsaj eno tretjino dneva preživimo na delovnem mestu, od 365 dni na leto jih cca. 240 preživimo v službi, v krogu sodelavcev, šefov ter poslovnih partnerjev. 

Če smo slučajno med tistimi, ki se vsako jutro praktično prisilimo, da vstanemo in gremo v službo in nas že ob sami misli na delo, delovno rutino in sodelavce stisne v želodcu, potem je čas, da takoj ukrepamo.

Da bomo lahko pri našem delu srečni, zadovoljni in uspešni, moramo v življenju početi tisto, kar nam je pisano na kožo in predvsem tisto, kar nam je pisano na dušo.

Imate prav - ni lahko in ne zgodi se takoj. Toda, prav s tem korakom, z odločitvijo za spremembo, bomo na dobri poti, da lahko uresničimo naš cilj - da bomo srečni.

Laura Smrekar