Martina Piskač
Dunajska 184a
1000 LJUBLJANA

Ljubljana, 28.1.2010

mag. Cveto Uršič, direktor
Direktorat za invalide
Slovenska c. 54
1000 LJUBLJANA

Zadeva:  Negotovost zaradi vašega neposluha in neodločnosti.

Spoštovani g. mag. Cveto Uršič!
Spraševala sem se ali ima še smisel, da vam pišem, saj očitno ne želite vedeti kaj v resničnem življenju predstavlja osebna asistenca za nas hendikepirane in kaj sploh osebna asistenca je. Pa vendar ne smemo pozabiti, da ta tako pomemben in potreben zakon pripravljate vi, čeprav smo ga mi že napisali. Prav tako ste tudi vi slovenski poročevalec Konvencije ZN o pravice invalidov, zato mislim, da je nujno potrebno nadaljevati z pisanjem, da se ne boste kasneje sklicevali, da niste imeli dovolj informacij oziroma, da ne boste zavajali javnost, da so pri nastajanju zakona imeli možnosti sodelovati vsi, kot to običajno naredite, da vljudnostno povabite različne uporabnike in strokovnjake, naših pripomb pa sploh ne upoštevate in tako pridete do neobjektivne rešitve.

Seveda razmišljam o nesprejemljivih tezah vašega predloga Zakona o osebni asistenci. Do mene je prišla informacija, da teh 20 ur osebne asistence na mesec velja samo za spremstvo. Zakaj potem niste navedli tudi koliko ur osebne asistence si predstavljate za nas težje hendikepirane. Nam boste mogoče določili število ur tudi za higieno, hranjenje, gospodinstvo, toaleto ipd. ?

Povsem nesprejemljivo je tudi, da Zakon o osebni asistenci vežete na Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je predvsem mišljen za ostarele, predvideva dodatno zavarovanje in bo zelo drag, za nas pa nesprejemljiv. Dovolj imamo vsiljene oskrbe na podlagi medicinske logike in medicinskega modela. Je ne potrebujemo, saj znamo skrbeti zase, prav zato potrebujemo osebno asistenco. Osebna asistenca ne pomeni skrb, ampak enakopravnost, neodvisnost in aktivnost. Skrb obdržite zase, nam pa pustite osebno asistenco.

G. Uršič,  žal mi je, da delujete zgolj v interesu nekaterih invalidskih funkcionarjev, saj le-ti hočejo, da ostanemo še naprej odvisni zgolj od njihovih storitev, ki nam jih namenijo zgolj če smo pridni in ubogljivi. Predvidevte financiranje osebne asistence v glavnem iz proračuna, sredstva FIHO pa bodo izvzeta iz tega, pa čeprav se prilivi in rezerve FIHO vsako leto povečujejo.

Kljub temu, da  so sredstva FIHO javna in namenska, jih kopičijo za morebiten prevzem večinskega deleža Loterije d.d.. Kot uporabnici osebne asistence mi je težko razumeti, da FIHO vsako leto ne more oz. noče pokriti manjkajočega deleža za naš program Neodvisnega življenja hendikepiranih, ki ga izvaja YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Uporabniki pa smo vsako leto v strahu, da »ne bomo preživeli«, če ne bo sredstev za osebno asistenco. Prisiljeni smo prositi za dobrodelnost in donacije, medtem ko se drugje namenski denar prav za tovrstne programe meče stran za najbolj neumne in nepotrebne investicije. Sicer pa delovanje FIHO zelo dobro poznate, saj ste bil tudi sam direktor te fundacije in ste še vedno član Sveta FIHO.

Prav tako se mi zdi napačna in nesprejemljiva teza, da bi se sredstva za osebno asistenco nakazovala direktno na uporabnika, saj bi marsikje prihajalo do zlorab. Osebna asistenca je za nas preveč pomembna.

Že pred leti smo  po vzoru švedskega primera pripravili Zakon o osebni asistenci in ga tudi predali Vladi RS, ki bi ga morala le poslati v proceduro in v javno razpravo. Kot sem seznanjena s predlogom Zakona YHD
http://www.handyworld-si.com/slo/article.php?story=20080530131055637&query predvideva le-ta različne že obstoječe vire financiranja  in ne bi pomenil velikih dodatnih proračunskih obremenitev, da sploh ne omenjam vsebine. Želela bi vedeti zakaj se v tem obdobju varčevanja izbira pisanje novih neustreznih t.i. rešitev, ki za nas uporabnike pomenijo podaljševanje agonije za državo pa nepotrebne višje stroške?

G. Uršič, verjamem, da na koncu dobro vedno premaga zlo in, da vsi plačamo za svoje napake, če ne v tem življenju, pa v drugem.

Naslednjič o hendikepirani študentki brez osebne asistence v Domu starejših občanov.
Lep pozdrav,
Martina Piskač

1. Predsednik Vlade RS, g. Borut Pahor
2. Predsednik RS, g. dr. Danilo Tuerk
3. Predsednik DZ RS, g. dr. Pavle Gantar
4. Bivši predsednik RS, g. Milan Kučan
5. Bivša prva dama RS, ga. Štefka Kučan
6. Ministrstvo za zdravje, g. Eržen, državni sekretar
7. Minister za delo, družino in socialne zadeve, g. dr. Ivan Svetlik
8. Direktorat za socialo pri MDDSZ, g. Davorin Dominkuš
9. Direktorat za invalide pri MDDSZ, ga. mag. Ana Vodičar
10. UMAR, ga. Lidija Apohal Vučkovič
11. Socialna Zbornica Slovenije, g. Bojan Regvat
12. Fakulteta za socialno delo, ga. dr. Darja Zaviršek
13. Četrtna skupnost Bežigrad, g. Viljem Grebenc
14. Župan MOL, g. Zoran Jankovič
15. Zveza Potrošnikov Slovenije, ga. Breda Kutin, ga. Burger
16. Komisija za peticije v DZ RS, ga. Majda Potrata
17. Odbor za delo, zdravstvo, družino, socialne zadeve in invalide v DZ RS, ga. Andreja Črnak-Meglič
18. Varuhinja človekovih pravic, ga. Zdenka Čebašek
19. Minister za pravosodje, g. Aleš Zalar
20. Ministrica za notranje zadeve, ga. Katarina Kresal
21. Inštitut za socialno varstvo RS, ga. mag. Barbara Kobal
22. Poslanskim skupinam v DZ RS
23. Svetniškim skupinam v Mestnem Svetu MOL
24. US RS
25. YHD, ga. Elena Pečarič
26. Nacionalni svet invalidskih organizacij
27. Koordinacija invalidskih organizacij Slovenije
28. Zveza invalidskih organizacij Slovenije
29. Odvetniška pisarna Čeferin
30. Okrajnemu, Okrožnrmu in Vrhovnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani
31. Mrs. Prof. Ann Davis, Mr. Angus McCabe, University of Birmingham, UK
32. Mr. Adolf Ratzka, Institute of Independent Living, Stockholm
33. Mr. John Evans, European Network of Independent Livinig (ENIL), London, UK
34. Mr. Jerzy Busek, President of the European Parliament, Bruxelles, BE