K večji povezanosti držav članic Sveta Evrope lahko pripomore tudi mednarodno dolgoročno prostovoljno delo mladih. V tem kontekstu je nastala Evropska konvencija o spodbujanju dolgoročnega mednarodnega prostovoljnega dela za mladino, s čimer so države članice že leta 2000 potrdile potrebo in tudi svojo odgovornost za razvoj mednarodnega prostovoljnega dela.

Zavedati se moramo, da dolgoročna mednarodna prostovoljna služba, ki jo v tujini izvajajo drugi mladi posamezniki, prispeva k državljanski vzgoji, medkulturnim projektom in pridobivanju evropske zavesti. Poleg tega pa se mladi tudi neformalno izobražujejo in s svojim delom služijo družbi. Mladi se učijo o solidarnosti in jo v družbi hkrati spodbujajo.

Konvencija je nastala v želji, da države uredijo mednarodno prostovoljno delo, saj so se mladi pogosto srečevali s problemi, ko so želeli prostovoljno delati v tujini, uredile pa naj bi se tudi enake možnosti za vse in naj bi bilo táko delo odprto za vse, ne glede na njihove finančne zmožnosti.

Prav zato konvencija navaja odgovornosti držav in organizacij, ki ponujajo tovrstno prostovoljno delo. Seveda opredeljuje tudi pravice prostovoljca (npr. prenočišče in hrano, proste dneve, žepnino idr.), njegovo starost, pogodbo, ki mu pripada, usposabljanje, ki mu bo omogočilo lažje delo, in podobno.

Mladi so radovedni in radi pridobivajo nove izkušnje, a le redki se podajo v neznano. Zato je prav, da se vsem, ki se odločajo za prostovoljno delo, ker si želijo pridobiti izkušnje pri delu z ljudmi, ker želijo delati kaj koristnega ali želijo pomagati ljudem v stiski, zagotovi nekaj osnovnih pravic. Prav zato so mednarodni inštrumenti, kot je npr. omenjena konvencija, pomembni. Pomembni so, ker zavezujejo države in posamezniku zagotavljajo določene pravice.

Svet Evrope spodbuja prostovoljsko delo tudi s svojima mladinskima centroma v Strasbourgu in Budimpešti, kjer dejansko usposablja mlade, pripravlja posebne strokovne seminarje za organizacije, ki zagotavljajo prostovoljno delo, in podobno.

Zavedati se moramo, da je navkljub deklarativnim mehanizmom na področju prostovoljnega dela še veliko nedorečenega in je naloga posameznih držav, da stopijo korak naprej. Z razvojem nevladnih prostovoljskih organizacij namreč vse več NVO opravlja storitve, ki so jih prej opravljale javne institucije. Zato mora biti pomen prostovoljnega dela priznan tako v okviru države kot tudi družbe, saj prispeva k njeni dobrobiti.