|  Še preden je leta 1991 slovenščina zaživela kot edini državni jezik na vseh področjih splošne in uradne rabe, so Primož Trubar in krog protestantskih pridigarjev okoli njega dosegli, da je postala knjižni jezik.
Uradno so jo prvič priznali šele leta 1945, kljub temu se je na nekaterih področjih ni spoštovalo. Z vstopom v Evropsko unijo se slovenski jezik ponovno sooča s t.i. manjvrednostnim kompleksom. Čeprav je eden izmed uradnih jezikov evropske politične zveze, ga nadvladujeta predvsem angleški in francoski jezik.
S svojo dvojino, rodilnikom in še kaj bi se našlo, slovenščina ne povzroča preglavic le tujcem, ki se je za čuda želijo naučiti, ampak tudi mnogim Slovenkam in Slovencem. Včasih se zdi, da je knjižna slovenščina obnemela in sedaj čaka v svoji kamrici, da jo kdo potegne na plan. Predvsem javne osebe bi morale zgledno uporabljati in spoštovati knjižno besedo. Tako kot v vsakodnevnem življenju negujemo narečje, tako bi morali negovati tudi knjižni jezik.
»Jeziki so temelj za identiteto skupin in posameznikov ter njihovo miroljubno sožitje,« je zapisal Koičira Matsura, generalni direktor Unesca. S tem ko spoznavamo materni jezik, njegovo preteklost in sedanjost, spoznavamo in odkrivamo sebe. Ob devetem dnevu materinščine, 21. februarja 2008, si priznajmo, da govorimo kreposten in ustvarjalen jezik, jezik, ki prihaja iz nas samih. Uporabljajmo ga, da ga ohranimo.
Prijetno branje
Valerija Hozjan
|
NE ZAMUDITE
21. februar: Dan, ko praznujemo materni jezik
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. februar 2008 @ 07:55 CET
Ohranjajmo in negujmo materin jezik z ljubeznijo in s skrbnostjo ljubeče slovenske hčere in ljubečega sina matere domovine. Z jezikom razvijamo človeško zavest, poglabljamo duha, plemenitimo srce, izboljšujemo medsebojne odnose, vzbujamo veselje do življenja in ga bogatimo.
Izrazno sredstvo maternega jezika je beseda. Za dober in lep jezikovni slog je potrebno poznanje jezika in bogat besedni zaklad. Dober jezikovni slog bomo izoblikovali, če bomo brali domače klasike in prevode tujih ter s prisluškovanjem pristni ljudski govorici in si pridobili temeljna znanja slovnice in pravopisa.
Najvažnejše lastnosti dobrega jezikovnega sloga so: slovnična pravilnost, besedna čistost, natančnost, besedna uglajenost, jasnost izražanja, jedrnatost, lahkotnost izražanja, naravnost in ustreznost. Izogibajmo se tujk in popačenk.
Slovenski knjižni jezik je izrazno bogat, saj nam nudi neizčrpne izrazne možnosti, da lahko pišemo in se pogovarjamo na višini kot najbolj razviti narodi sveta.
Na Sončevih pozitivkah pogrešam »jezikovni kotiček«, ki ga je vodila Ljuba Zerovc.
MATERINŠČINA
Zlatenje odtenkov zvoka govorice
mehko med kodri božajo besede,
vdihovani vonj iskri zdaj speve,
naslonjen ob mik podobe na otroško lice.
Plamtenje dotikov zvoka govorice
iz zaklada k rodovitnosti zloženo,
lesketanje biserov v dihanje vgneteno,
položeno v gnezdo petja prepelice.
Peščeni v objemu žarkov in ponika,
skapljano iz duše v kri vneseno,
z besedo materino prvo izgovorjeno
se v srca iz roda v rod pomika.
Tatjana Malec