Če slučajno pričakujete zgodbo, v
kateri bo govora o najnovejših pozah in kričanja zaradi užitkov, potem je boljše,
da takoj "preklopite" drugam. Ne bom govorila o vseh možnih provokativnih
opisih seksualnih doživetij, niti o pikantnih posebnostih o mojem ali drugem spolnem
življenju.
Zakaj sploh pišem o seksu? Samo zato, ker sem se pred kratkim pogovarjala o
seksu, mogoče malo preveč odkrito vendar se mi je zbistrilo, da me je seksa
dobesedno strah. Temu strahu bi se lahko dejalo tudi "fobijalen" strah.
Po končanem seksu si želim samo nekam pobegniti, pobegniti daleč vstran od partnerja.
V sebi se vedno počutim prazna, v meni pa kriči: "Kaj jaz sploh počnem
tukaj s tem človekom? ali "Kaj sem to sploh potrebovala?". Včasih
je to koristna fobija. Z lahkoto se izognem neprijetnim situacjam, promiskuiteti,
čustvenim in telesnim napakam, občutku krivde, bežanjem pred lastnim ogledalom
in ne vem česa še.
Normalno, vsi, ki danes zagovarjajo t.i. svobodni seks bi lahko ta moj strah
smatrali kot skrajno omejujoč za mojo osebnost in mi začeli nakladati, da je
moj strah tisti, ki je kriv za vse moje užitke katere izgubljam, ker ne znam
živeti itd. Sicer se lahko vsa moja zgodba bere na ta način. No, razlike od
užitka do užitka v sferi seksa absolutno ne moremo meriti.. Verjamem, da so
to občutile in spoznale celo promiskuitetne osebe, ne glede na to koliko zagovarjajo
in živijo svoboden seks..
Seks je roko na srce, zelo lepa "aktivnost". In kaj je, če izvzamemo
telesni užitek, kaj je pri seksu sploh lahko lepo? Orgazem? Za orgazem ne potrebujemo
ravno partnerja, ker ga lahko doživimo sami. Če vprašate mene, v seksu je najlepši
občutek pristne bližine. Dejsto, da nam je drugo ljudsko bitje dovolj blizu,
da z njim lahko počnemo in delimo vse "smešne poteze"; dejstvo, da
si želimo s tem drugim bitjem povezati v eno in da drugo bitje želi enako, kot
si želimo mi; da obstaja nekdo s katerim lahko do konca spoznamo sebe, in biti
svobodni na najbolj iskren in mogoč način. Goli telesni užitek si lahko privoščimo
z nekom, ki nam ni ravno blizu vendar takrat izgubimo vse tisto, kar spada v
komplet seksa in sploh lahko naredi dober in popoln seks - a to je vse tisto
pred in po seksualnem aktu.
Tisto pred seksom so treutki predigre ali osvajanja. Mislim, da je osvajanje
vedno predpogoj za dober seks, ki se žal obdrži le na začetku zveze. Ali ni
to lepo? Vedno znova osvajati in biti vedno znova osvojen… Ali ni najlepše vedno
tisto, kar je nepredvideno tudi takrat, ko smo v dolgoletni zvezi. Vedno nas
lahko preseneti erotična atmosfera v nepričakovanih situacijah. Včasih je dovolj
samo en pogled, nasmeh, dotik, sprememba v tonu glasu ali posebna intonacija,
ki premakne našo strast v nenačrtovano erotično smer. Vztrajno osvajanje je
velika umetnost. Verjamem, da je pomanjkanje te umetnosti glavni vzrok za večino
propadlih zvez in zakonov. Osvojiti je lahko, a osvajati vedno znova ali trajno
je tako veliki izziv, da ga redki zmorejo. V trajnem osvajanju se vedno znova
oživljajo najbolj subtilne nianse osvajanja, katerih v površinskih odnosih ne
morejo najti, saj ne obstajajo.
Še lepše od tistega, kar je prej seksom je vsekakor po seksu. Tisto po orgazmu.
Tisto, ko se želite (namesto pobegniti) zateči v prostor med rameni in vratom
ljubljene osebe. Tisto, kadar se želite z njo smejati, poljubljati in se pogovarjati,
prižgati cigareto, jesti v postelji, se skupaj tuširatii, uživati v tišini ali
se objemati, šepetati, se raznežite in zaspati. Tisto, ko s celim telesom čutite
spokojnost. Tega nikakor ne morete občutiti z nekom, s katerim ste v postelji
končali slučajno in za katerega vas ne veže občutek bližine.
Mislim, da je vsem vam, ne glede na seksualne navade in nagnjenosti potrebno
ravno to - občutek, da si nas nekdo želi v celoti, ne samo kot telo zaradi kateregaa
hočemo zadovoljiti svoje potrebe. Vendar se ta celostna bližina ustvarja ravno
po tistem, kar se zgodi po seksu. Kar se mene tiče je to isto seks. Seks na
višjem nivoju, ki vključuje dve kompletni osebi z svojo čustveno, duhovno, intelektualno
in telesno prtljago.
Ko takole pišeš o seksu v totalno aseksualnem stanju, to ni ravno vzburljivo,
še posebej če uporabiš besedo seks celo dvajsetkrat v eni izpovedi. Se opravučujem
vsem bralcem, če so slučajno pogrešali več sočnosti teksta že samo zaradi naslova.
Na koncu seksualnoega teoretiziranja mi ostane še to - kaj je ljubezen? "Človek
samo z srcem dobro vidii", trdi Antoine de Saint-Exupery. Jaz bi še dodala,
da človek samo z srcem dobro seksa. Ali še bolj natančno, da človek samo z srcem
dobro dela pa ni pomembno kaj.
Saša M.
Vir: www.mojuspeh.com |