NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • ponedeljek 20-maj
  • 25. Nacionalni teden prostovoljstva
  • Eksluzivni spletni darshan Paramahamse Vishwanande

  • torek 21-maj
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Morske pošasti

  • sreda 22-maj
  • 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • sreda 29-maj
  • Kako misliti in živeti svetovni etos odprto izven religioznih sistemov

  • četrtek 30-maj
  • Vlado Miheljak

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  • sobota 01-jun
  • Vabljeni na akcijo zbiranja starega papirja za pomoč živalim!

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Mar res potrebujemo gensko spremenjene organizme, pesticide in umetna gnojila?   
    nedelja, 27. avgust 2006 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    V knjigi japonskega kmeta Masanobu Fucuoke z naslovom Revolucija ene bilke (One straw revolution), je slika avtorja, ki stoji pred poljem zorečega ječmena.

    Pridelek izgleda gost in močan. Fucuoka pričakuje, da bo obrodil tako dobro kot katerikoli pridelek ječmena v njegovem okrožju - mogoče celo na celi Japonski. Ta pridelek je bil gojen brez pesticidov ali kemičnih gnojil. In raste na zemlji, ki ni bila zorana že petindvajset let.

    Za pridelavo svojega pridelka Fucuoka preprosto raztrese seme na zemljo v jeseni. Semena so posajena med bilke riža, ki je nekaj tednov pred žetvijo. Zimsko seme, kot npr. ječmen ali rž, seme detelje ter riževo seme za naslednje leto - vsi gredo skupaj na nepripravljeno zemljo v jeseni.

    V začetku novembra Fucuoka požanje riž. Loči seme od slame ter slamo raztrese po polju, zato da pokrije na novo posajena semena. Po tem nima nobenega dela do začetka poletja naslednje leto.

    Jeseni in pozimi ječmenova in deteljina semena vzkalijo in zrastejo skozi slamnati mulč. Spomladi vzkalijo riževa semena. V poznem maju ječmen dozori za žetev, malce preden kot bi dozorel, če bi rastel sam. Fucuoka loči ječmenovo seme in slamo, ter slamo zopet vrne na polje na rastoče rastline detelje in riža.

    V jeseni zori riž in takrat je čas, da se poseje seme za pridelek naslednjega leta, zopet z raztrešanjem po polju. In tako se cikel ponovi. Leto za letom zemlja daje dva pridelka - zimsko zrnje in riž. Brez oranja ali pletja. Brez potrebe po dragih pesticidih ali gnojilih. Vseeno so pridelki primerljivi s katerokoli kemično farmo v deželi.

    Za oči zahodnjaka se to zdi predobro, da bi bilo res. Po naših izkušnjah je potrebno za pridelek delati, se preznojiti, ga zaščititi s pesticidi, tukaj pa - kot da bi zemlja dajala nekaj v zameno za nič. Fucuoka pravi, da bo zemlja storila natanko to, če ji dopustimo.

    Svojo metodo imenuje 'kmetovanje brez dela'. Pa tudi 'naravno kmetovanje'. Fucuoka - ki se je prvotno šolal za mikrobiologa - verjame, da je termin ustrezen, saj njegov sistem deluje skozi sodelovanje z naravo, namesto, da bi jo skušal premagati.

    Njegov sistem temelji na mikroorganizmih v tleh, da pripravijo prst, hranijo rastline in jih oskrbujejo z vsemi elementi v sledovih, ki jih potrebujejo. Detelja priskrbi dušik iz atmosfere. Slamnati mulč daje mikrobom v prsti organski material, ki ga potrebujejo za svoje delovanje.

    Rezultati - doseženi skozi več kot trideset let- postavljajo na laž trditve agrokemičnega biznisa, da so tradicionalne oblike kmetijstva neproduktivne.

    To je običajna trditev sodobnega agri-biznisa - da tradicionalne oblike kmetovanja neizogibno vodijo v pomankanje hrane. To je mit. Po celem planetu se milioni ljudi prehranjujejo dobro z metodami, ki se ne zanašajo na gnojila, agrokemikaljie ali gensko spremenjene organizme zgolj nekaj multinacionalnih korporacij.

    (prevedeno iz knjige Grahama Harveya: WE WANT REAL FOOD, str. 138 - 139 / www.wewantrealfood.com)

    Pripis uredništva: V priimku kmeta je namesto črke k uporabljena črka c, ker program, na kateremu delujejo Pozitivke, ne dovoli besede fu..k.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.wewantrealfood.com
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2006082520272343

    Here's what others have to say about 'Mar res potrebujemo gensko spremenjene organizme, pesticide in umetna gnojila?':

    xxx secretaries
    lesbian fisting free scat stories mature xxx [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 13:51 CEST

    Mar res potrebujemo gensko spremenjene organizme, pesticide in umetna gnojila? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,43 seconds