|  V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru se je 16. maja občinstvu predstavila s pesniško zbirko MOSAICO – MOZAIK zamejska pisateljica in pesnica Claudia Vončina. Pesniško zbirko je izdala in založila Transmedia Gorica. Pesniška antologija je bila predstavljena ob spremljavi projeciranih fotografij Marka Vogriča priklon lepoti, ki je zbirko tudi likovno opremil.
Claudia Vončina, slovenskega rodu, živi v rojstni Gorici. Diplomirala je na Univerzi v Trstu, poučevala na klasičnem liceju Trubar v Gorici in se posvečala literarnemu ustvarjanju. Je članica žirije natečaja »Glas žensk« Pokrajine Gorica. Od ustanovitve je članica PEN –kluba in Kulturnega Centra Amalia Popper v Trstu ter sodeluje pri raznih pobudah v Gorici, Trstu in Kopru. Prejela je številne nagrade in mednarodna priznanja za poezijo in prozo v italijanskem in slovenskem jeziku. Romani: Contratto mortale, 1998; Confine orientale, 1945/91, Meja na vzhodu, 1999, Storie di donne, 2001. Pesniške zbirke: Frammenti, 1990, Parole, 1994, Gocce Infrante in Icone, 1997, Fantazia – Fantazija, 2001, Colori, 2004.
Marko Vogrič (1961) rojen v Gorici, kjer živi z družino, elektronski inženir, projektant v jeklarski industriji na področju močnostnih električnih tokov se je predstavil s projekcijo fotografij. S fotografijo se ukvarja že od mladih let v analogni in digitalni tehniki: član Skupine 75, je uspešno sodeloval na številnih razstavah in natečajih na Primorskem. Bavi se tudi s tehnično in industrijsko fotografijo. Kot fotograf je sooblikoval razne publikacije, med katerimi je »Vodnik od Timava do Idrije«, »Slovenski sledovi po goriški pokrajini« (2005) in priložnostno publikacijo z razglednicami ob 70 letnici poslikave cerkve v Pevmi (2004).
Literarni večer sta vodili Isabela Flego, koordinatorka za enake možnosti pri Mestni občini Koper in predstavnica društva Poem Koper ter zamejska novinarka Erika Jazbar, ki je tudi uredila pesniško zbirko Mozaik. Kulturni dogodek je občinstvo sprejelo z navdušenjem.
Urednica je zapisala v predgovoru zbirke: Zbirka, ki jo jemljete v roke, je nastala iz ljubezni do lepote; lepote v svojem najčistejšem, učeno bi temu rekla platonskem smislu. V svetu, kjer so na dnevnem redu pačenje, pozersko kričanje in tesnobna zagrenjenost, ki raste iz povprečnosti, je priliv tihe svetlobe in njene zdravilne pozitivnosti nekaj neobičajnega. Če bi ob lepoti poiskali še druge snovi, iz katere se oblikujejo verzi, bi rekli, da je to tišina oziroma tiha kontemplacija sveta okoli nas in v nas. In kot tretje bi dodali nevsiljivost, prvino, ki je takorekoč prirojena pravi poeziji in čisti lirični izpovedi. To so tisti verzi, ki jih posrkaš v trenutku, vendar ti njihov zven ostane za ves tisti čas, ki si ga vzameš zase. In poezija postane edino pravo pribežališče pred vsakdanjim drvenjem, duhovna oaza miru.
Tisti, ki take kreativnosti ne premoremo, vendar ob njej zadihamo, smo moralno dolžni, da nudimo čim širši publiki možnost, da seže po teh besedah. Zato torej antološka zbirka, zato torej prevod v slovenski oziroma italijanski jezik.
Poezije, ki jih boste prebrali v tej antologiji, so mogoče nekaterim znane. Glavnina le-teh je bila namreč že objavljena v šestih pesniških zbirkah, ki so izšle v italijanskem izvirniku med leti 1990 – 2005. Iz vsake zbirke je sama avtorica izbrala pesniške izpovedi, ki jih ima najraje. Zadnje poglavje pa objema še neobjavljene pesmi.
Prevajanje poezije je pogosto neljubo delo, izredno tvegano in naporno, če gre za izpiljene bisere, ki štejejo le nekaj verzov. Poseben podvig pa to postane, ko sta si pred sabo jezika, ki sta si jezikoslovno in jezikovno precej deleč, pa čeprav geografsko mejita eden z drugim.
Zato je ravno sama avtorica najprimernejša za podajanje svoje duše v drug jezik. Med drugim bi bila prava škoda ne izkoristiti prednosti dvojezičnosti, ki pomeni čutiti za svoja in ne samo poznati oba jezika.
 Prevajanje poezije Claudie Vončina je torej težka naloga, tudi za samo pesnico ali pa posebno zanjo, saj je ravno avtorica tista, ki dojame vse nianse svojega dela, za kar je njena zadrega na mestu, ko ji ne uspe podajanje vsega, kar je hotela s svojo poezijo posredovati bralcu.
V nekaterih primerih pa je res vsak trud zaman, saj je dober prevod nemogoč; zato so ostale nekatere poezije neprevedene in so berljive le v slovenskem ali italijanskem originalu. Naj bo to tudi izziv za bralca!
Antologijo bogatijo tudi posebne fotografije. Lepoto lahko pokažemo na različne načine: z gibom, glasom, besedo pa tudi s podobo, sliko, v tem primeru s fotografijo. Omenjena dela gre brati ravno v tem ključu. Osebna interpretacija lirike skozi posebno fotografsko lečo ter obogatitev knjižne izdaje s svežino pokazanega in ne le povedanega.
Prijetno branje, listanje in razmišljanje torej in ne sramujmo se naše ljubezni do lepega!
Marko Marinčič, odbornik za jezikoslovne skupnosti pri Pokrajini Gorica je zapisal: Skupno doživljenja nekega ozemlja pomeni doživljanje nekega neločljivega mirkrokozmosa, ki je povsem tuj vsakršni ideološki interpretaciji in kjer narava od nekdaj prerašča v primarni skupni imenovalec sožitja, posameznikov, ljudstev in različnih kultur. Claudia Vončina v svojih pesmih udejanja to večplastnost naših ljudi in preko svojih strnjenih, kratkih verzov polno vrednoti dediščino, ki nikakor ne more biti podvržena pristranskim interpretacijam.
Pesnici Claudii Vončina in fotografu Marku Vogriču iskreno čestitamo!
Nekaj verzov iz prekrasne lirične pesniške zbirke Mozaik:
Če ne moreš živeti
kot si želiš
danes vsaj
živi od vetra
živi od morja
živi od lune
in zvezd
v tej prav zate
ustvarjeni noči.
*
Prisluhni
akordom
kitar
poslušaj
vetra
globoki glas
in pritajeno pesem
morja…
*
Naj ponovno
stopim
v svete vode
Soče
v zelene vode
v bistre vode
da prerojena
spet
grem na pot.
*
Skupaj
sva šla
do deročih
soških voda
kjer zvezde
trepetajo
in izginil
je čas.
*
Prišel bo morda
dan
ko iskala bom
minuli čas
in po nekdanjih poteh
našla
izgubljeni nasmeh.
*
A srečna
sem bila
tam kjer ciklame
dehtijo
tam kjer divje rože
cvetijo
na moji
izsušeni zemlji.
*
V daljavi
zelenih pašnikov
dišita
timjan
in brin.
Še zadnjič
mi dušo
polnita
in srce.
*
Nekoč
sva šla
do brega
samote
kjer se v tišini
vije kača.
Obljubil si mi
zemeljsko srečo.
*
Vem
ne bom povsem
umrla:
moja lahka
beseda
bo priča
da upala sem
ljubila
živela.
|
NE ZAMUDITE
Literarni večer Claudie Vončina skozi fotografijo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 18. maj 2006 @ 07:44 CEST
Pesniška zbirka Claudie Vončina Mozaik - Mosaico nosi ime po trgu na meji med Novo Gorico in Gorico in simbolizira povezovanje dveh narodov - italijanskega in slovenskega ter širitev Evrope.
Mozaik na novem trgu na meji med Novo Gorico in Gorico, ki sta ga v letu 2004 skupaj postavili Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, je poimenovan s simbolnim imenom – Mozaik nove Evrope – Mosaico della nuova Evropa. Na slavnostni razglasitvi imena s strani županov Mestne občine Nova Gorica Mirka Brulca in Občine Gorica (IT) Vittoria Brancatija, ki je bilo 27. julija 2005 na trgu, je bil prisoten tudi vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji gospod Erwan Fouéré. Poimenovanje mozaika simbolno izraža pomen širitve Evrope 1. maja 2004, ki je svoje najodmevnejše praznovanje doživela prav na trgu, kjer leži mozaik.
Pisateljici Claudii Vončina in fotografu Marku Vogriču lep pozdrav
Tatjana Malec
Literarni večer Claudie Vončina skozi fotografijo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 18. maj 2006 @ 10:45 CEST
Prva predstavitev antologije MOSAICO – MOZAIK, dvojezične zbirke mojih poezij je bila 14. marca 2006 v Gorici v Pokrajinski dvorani v okviru niza Krizišče besed – Crocevia della parola.
Zbirko plemenitijo črnobele fotografie inž. Marka Vogriča, tako, da beseda spremlja umetniški fotografski iter.
Poleg urednice, dr. Erike Jazbar, sta za uvodne besede poskrbela še dr. Jan Bednarich in ravnatelj državne posoške knjižnice dr. Marco Menato. Zbirko je izdala in založila družba Transmedia v sodelovanju goriške Pokrajine.
O delu sta obširno spregovorili urednica ter univerzitetna profesorica in publicistka Tatjana Rojc:
“Zbirka je nastala iz ljubezni do lepote, lepote v platonskem smislu, saj priliv tihe svetlobe in njene pozitivnosti je nekaj neobičajnega.
Delo je tudi odraz našega sveta, razpetega med slovenskim in italijanskim elementom.
V goriškem prostoru je občutek in smisel za lepoto in umetnost zelo prisoten. Se kaže tudi z besednim žarom in z vrednostjo sporocila.”
“Pesmi so kot izbrušeni kamenčki mozaika… Razpoznaven je vpliv Kosovela, Ungarettija in celo slikarja Mušiča…”
“V zbirki odkrivamo fragmente življenja, čutimo tudi privlačnost večnega, skrivnostnega, svetega…Res je nekaj čarobnega v tej zbirki: vedno je prisotna narava, njena moč, njene barve in zvoki.”
Poezija bivanju doda trenutek večnosti. O občutkih lahko govori enostavno ali zapleteno, hkrati pa gradi most med ljudmi.
“Beseda in podoba razpreta igro vsega tistega zaradi česar je vsaka izkušnja osebna, edinstvena in vendar univerzalna”. Govorita o času, ki beži – tempus fugit - a ne sme izbrisati spomina čustev, sugestij, podob, ki jih beseda in slika upodabljata v MOZAIKU.
*
Zreti
v pozlačene odseve
na žalostnih obrazih
ikon.
*
Lesk morja:
v prizmi solze
ples delfinov.
*
Pospremi me
nocoj
tiha luna
daleč tja
čez gore
do modrega
obzorja.
Literarni večer Claudie Vončina skozi fotografijo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 27. maj 2006 @ 20:30 CEST
Če želite spoznati pesnico Claudio Vončina, sta objavljeni k prispevku dve sliki z literarnega večera.
Prva z leve je Isabella Flego koorinatorka za enake možnosti pri Mestni občini Koper in zastopnica društva POEM v Kopru, na sredini je Claudia Vončina, tretja z leve proti desni pa je zamejska novinarka Erika Jazbar, slovenskega rodu, iz Gorice - Italija.
LP Tatjana