NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 18-jun
  • Pogovor ob knjigi

  • četrtek 19-jun
  • Bosanske piramide - duhovno potovanje in strokovno vodeni ogledi, 19. do 22. 06. 2025 - Poletni solsticij

  • petek 20-jun
  • Festival Lent 2025

  • sobota 21-jun
  • VegaMarket v Kopru 2025
  • Poletna muzejska noč 2025

  • nedelja 22-jun
  • Pesem o svobodi

  • ponedeljek 23-jun
  • Radovednica iz čebelnjaka

  • torek 24-jun
  • Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih

  • sreda 25-jun
  • Mladinski simfonični orkester Alpe-Adria

  • petek 27-jun
  • Vibe Check 3 leta!!!

  • sobota 28-jun
  • Fallen Division, Visteria

  • ponedeljek 30-jun
  • Pevski atelje za zborovske pevce

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Velikonočni žegen, kako in zakaj   
    sobota, 15. april 2006 @ 09:11 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in zaVelikonočna jedila v domovih katoličanov in njihovih družinah ustvarjajo "božje okolje" in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus, kot poroča Sveto pismo, obhajal s svojimi učenci. Hkrati so tudi podoba svete maše, ki jo katoličani v teh dneh še posebej slovesno obhajajo. Velikonočne jedi na veliko soboto v povezavi s čaščenjem pri božjem grobu, ki že od sinoči poteka v vseh cerkvah skozi ves dan, blagoslavljajo. Ponekod pa jih blagoslavljajo tudi pri kapelah ali križih v vaseh.

    Blagoslovljena živila uživajo v miru in medsebojnem razumevanju ter po krajevnih navadah. Delijo jih z ostarelimi, bolnimi in zapuščenimi. Kruh ali pogača, kot osnovno živilo, simbolizira življenje, saj človeka ohranja in krepi. Skozi vse Sveto pismo je kruh pomemben in pogost simbol. Kruh vernike spominja tudi na sveto evharistijo, ki se obhaja pri sveti maši in kjer, kot katoličani verujejo, uživajo kruh večnega življenja. Prav zato v nekaterih krajih žegnu prilagajo oblate (neposvečene hostije), katere nato blagoslovljene zbrani doma v krogu družine kot eno zaužijejo.

    Drug sestavni del velikonočnega žegna je običajno najboljši kos mesa. Tudi njegov pomen sega daleč v zgodovino in prvotno spominja na izraelsko pashalno jagnje, ki so ga Izraelci s posebnim obredom uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Z Novo zavezo pa v katoliški cerkvi ta simbol dobi tudi nov in globlji pomen. Kristus je namreč po izročilu tisto velikonočno jagnje, ki je za ljudi trpel in umrl.

    Tudi pirhi, ki jih danes katoličani krasijo na različne načine ter z različnimi barvami so simbol, ki ga velja poznati in razumeti. Belice ali bilice, ki so obarvane rdeče, so katoličanom simbol kapljic krvi, ki jih je Kristus, kot verujejo, zanje prelil. Pirhi so zato pogosto kuhani s čebulnimi olupki, ki jim dajejo lepo rdečkasto barvo. To pa ni vsa simbolika pirha. Jajce je simbol kot zaprta lupina, ki jo pišče stre in rodi se novo življenje, zato pirhi katoličane opominjajo, da je zanje Kristus strl vrata groba, s tem premagal smrt in jih, kot verujejo, odrešil.

    Izraelci so velikonočno jagnje vselej uživali z grenkimi zelišči. Mednje sodi po nekaterih razlagah tudi hren, z uživanjem katerega katoličani ne koristijo zgolj prebavi, ki je v velikonočnem času ob vseh dobrotah potrebna pomoči, ampak se spominjajo Kristusovega trpljenja. Njegova grenkoba jih želi opomniti na Kristusovo željo po človeški in božji bližini, ki jo je po izročilu čutil na križu. Oblika hrenove korenine, ki spominja na žeblje, pa želi v vernih zbuditi sočutje do Kristusa, ki se je dal pribiti na križ.

    Med velikonočna živila ponekod sodi tudi tako imenovana aleluja ali repje, ki so jo kuhali že ob hudi lakoti v 16. stoletju, med turškimi vpadi. Pripravljajo jo iz posušenih repnih olupkov, ki jih najprej namakajo, nato skuhajo in pred zaužitjem ponekod tudi zabelijo. V velikonočni košari in na praznično pogrnjeni mizi zasledimo danes po Sloveniji še mnogo drugih jedi. Običaji se od kraja do kraja razlikujejo. Povsod pa velja zavest, da je potrebno hrano uživati s spoštovanjem, hvaležnostjo in primerno duhovno pripravljeni.
    www.dnevnik.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.dnevnik.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in za

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20060415091154414

    No trackback comments for this entry.
    Velikonočni žegen, kako in zakaj | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2025 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,67 seconds