Ubogo grozdje
izsušena bolečina
ptici kljun odžeja.

*
Zoba grozd jeseni ptica
kljuva sadež,
droban nakit sončnega neba.

*
Daruje ptici mir
brezmejni dom,
let peruti pod nebo.

*
Sončni rdeč zaton
zlati ikre morja,
galebu beli puh.


*
Sklanja se drevo izobilja,
zreli sadež radost izjoče,
sladke solze, sreče luč.

*
Zeleni prst
pikapolonico poboža,
drevo rdeči od ljubezni.

*
Telo zraka me objame,
z jutrom svetlim odene
vsak list drevesa v meni.

*
Polna usta molka,
miru tišine
vodnjaki cvetov pomladnih.

*
V zavetju pije roža vodo,
barva in vonj ljubezni
spije mene.


*

Zlato čebel
spije molk in mir iz rož,
ga podarja zdravju.

*
Glas okarine
potopi noč
v milostne tišine.

*
Stroge zvezde
so se utrnile v čas
in žrtvovale svetlobo meni.

*
Obmolknejo gore,
ko viharnik se prelomi
in zven smrti zadoni.

*
Sol v oceanu ne trpi,
sol v človeku se stopi,
kaj bi morju solze slane?

*
Nemirni veter
napenja jadra,
galebi oblegajo jadralca.

*
Bela krila izvira,
noge dreves v vodi,
senca angela in breze.

*
Odklenjeno jutro na nebu
hrani z roso sončno luč,
pogrinja s svilo svet.

*
Ognjenik je izbruhnil,
kamenine so postale trdne,
srca bleščeče izkustvo.

*

Misli moram zapisat,
okno interneta je odprto,
svinčnik mi je noter padel.

*

Danes je občano,
dežuje po pokrajni žitnih polj,
ki niso še posejana, zeleni.

*

Nebo se je pomaknilo
za sončno stopnjo navzdol
in duša navzgor.

*
V roki prst zemlje,
mi odhajamo,
svet nikoli pred nami.

*

Reka je globoka,
oko tudi,
kdo bo izmeril razdalje.

*
Nabrala sem mačice,
srebro v očesu,
srce se prebuja.

*
Drevo raste,
strela udari,
se, razklana na dvoje.

*

S čolnom vržem sidro,
morje molči.
Sedim in ramišljam.

*

Raznežen napev,
okarina v grlu,
ki glas zaduši.