Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050622101212633
Hajku
ponedeljek, 27. junij 2005 @ 11:12 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Ubogo grozdje
izsušena bolečina
ptici kljun odžeja.
*
Zoba grozd jeseni ptica
kljuva sadež,
droban nakit sončnega neba.
*
Daruje ptici mir
brezmejni dom,
let peruti pod nebo.
*
Sončni rdeč zaton
zlati ikre morja,
galebu beli puh.
*
Sklanja se drevo izobilja,
zreli sadež radost izjoče,
sladke solze, sreče luč.
*
Zeleni prst
pikapolonico poboža,
drevo rdeči od ljubezni.
*
Telo zraka me objame,
z jutrom svetlim odene
vsak list drevesa v meni.
*
Polna usta molka,
miru tišine
vodnjaki cvetov pomladnih.
*
V zavetju pije roža vodo,
barva in vonj ljubezni
spije mene.
*
Zlato čebel
spije molk in mir iz rož,
ga podarja zdravju.
*
Glas okarine
potopi noč
v milostne tišine.
*
Stroge zvezde
so se utrnile v čas
in žrtvovale svetlobo meni.
*
Obmolknejo gore,
ko viharnik se prelomi
in zven smrti zadoni.
*
Sol v oceanu ne trpi,
sol v človeku se stopi,
kaj bi morju solze slane?
*
Nemirni veter
napenja jadra,
galebi oblegajo jadralca.
*
Bela krila izvira,
noge dreves v vodi,
senca angela in breze.
*
Odklenjeno jutro na nebu
hrani z roso sončno luč,
pogrinja s svilo svet.
*
Ognjenik je izbruhnil,
kamenine so postale trdne,
srca bleščeče izkustvo.
*
Misli moram zapisat,
okno interneta je odprto,
svinčnik mi je noter padel.
*
Danes je občano,
dežuje po pokrajni žitnih polj,
ki niso še posejana, zeleni.
*
Nebo se je pomaknilo
za sončno stopnjo navzdol
in duša navzgor.
*
V roki prst zemlje,
mi odhajamo,
svet nikoli pred nami.
*
Reka je globoka,
oko tudi,
kdo bo izmeril razdalje.
*
Nabrala sem mačice,
srebro v očesu,
srce se prebuja.
*
Drevo raste,
strela udari,
se, razklana na dvoje.
*
S čolnom vržem sidro,
morje molči.
Sedim in ramišljam.
*
Raznežen napev,
okarina v grlu,
ki glas zaduši.
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
