Videl sem sij
v tvojih očeh,
prijateljica;
že dolgo ga nisem.

Sprašuješ me,
sprašuješ se.

Lahko prideš – tu sem;
nikamor nisem odšel.
Vem, da bo treba
ubiti črno srce,
ki bo pustilo
grozljivo rano
v prsih stvora,
in to bitje bo
moralo umreti –
ne bo mu pomoči!
.

Jokali bodo za njim.
Ubito truplo
bom pustil razkroju
in šel naprej v življenje.

In ti boš tam nekje,
prijateljica,
spredaj med ljudmi,
ki so izbrali isto pot.

Vidim te v tvoji lepoti,
kako se vračaš spremenjena.
Stopaš nežno in pogumno,
morska voda ti boža noge
na koničastih ostrih skalah