Videl sem sij
v tvojih očeh,
prijateljica;
že dolgo ga nisem.
Sprašuješ me,
sprašuješ se.
Lahko prideš – tu sem;
nikamor nisem odšel.
Vem, da bo treba
ubiti črno srce,
ki bo pustilo
grozljivo rano
v prsih stvora,
in to bitje bo
moralo umreti –
ne bo mu pomoči!
.
Jokali bodo za njim.
Ubito truplo
bom pustil razkroju
in šel naprej v življenje.
In ti boš tam nekje,
prijateljica,
spredaj med ljudmi,
ki so izbrali isto pot.
Vidim te v tvoji lepoti,
kako se vračaš spremenjena.
Stopaš nežno in pogumno,
morska voda ti boža noge
na koničastih ostrih skalah
Videl sem sij
