Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Azteški rek
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
nedelja, 22. maj 2005 @ 09:53 CEST
Pozdravljen Ladislav,
svojo usodo na zemlji si znova doživel kot ljubečo in gostujočo prvino svojega doma. Odpreti je treba vse razsežnosti svoje duše, da občutimo njegovo lepoto. Sem prihajamo, da se naučimo zemljepisa in da spoznavamo prebivalce naše domovine, da občudujemo živo naravo in presenečenja vseh vrst, ki nam jih daje življenje. Tu posadimo drevo in zaplodimo ter rodimo sina, odkrijemo smisel in uspeh človekove ustvarjalnosti in boja vseh vrst, tu vidimo veliko panoramo najlepših naravnih podob, ki se odpirajo našim očem, vso eksotiko in živo barvitost cvetja in raslinstva in tudi veliko panoramo zla, bede in trpljenja. Tu napišemo knjigo ali izdamo zbirko pesmi, ko dodobra spoznamo ta čudoviti svet in razpadajoče življenje. Naša rezidenca na zemlji nam nudi stik z duhovnim ozračjem, celo erotiko doživimo in izpovemo ljubezen. Sem in tja se nam oglaša samota in tujost pa se pri tem trudimo, da vzpostavimo stik s človekom. Celo Pozitivke nam očarajo, lepšajo in bogate. življenje. Nikoli ne spoznamo do kraja resničnosti in venomer se podajamo v zagrizen boj. Cenimo star red vrednot in se čutimo povezani s pramočmi in prabitjo svoje zemlje. Tu smo in ostajamo doma. Prihodnost je pred nami. Mladost določa ene prvine, zrela leta nam omogočajo druge, starost pa žetev. Kako magičen je ta svet in nezamenljiva narava, ki jo živimo. Naš dom ni naša lastnina, temveč gostoljubje Stvarnika.
Prispeval/a: koki dne
nedelja, 22. maj 2005 @ 22:15 CEST
Tatjana, vedno znaš postaviti stvari na svoje mesto. Kapo dol! Torej, napisal sem knjigo, imam sina in tudi drevo sem posadil. (tudi diplomska naloga na filozofski fakulteti o meni je že napisana, kar je običajno šele po smrti) Tako je zdaj vsak dan, kakor po nekem čudežu podarjen. In verjemi mi, znam ga ceniti. Vsak dan znova odkrivam čudovite stvari v naravi in se čudim Stvarniku.
lp Ladislav.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
ponedeljek, 23. maj 2005 @ 12:07 CEST
Pozdravljen Ladislav,
besede nam prišepetavajo in nas nagovarjajo, vse zgodbe življenja še ne vemo. Zaupati moramo gostoljubnosti Stvarnika in živeti v prepričanju, da je njegova ljubezen tako velika, da nam ne bo skazil gostljublja tega življenja. Življenje nam kleše čudovito skulpturo, ki nam vedno znova kaže lepoto in spodbuja našo ljubezen, ko jo gledamo iz različnih kotov in okolja ter razpoloženj. Ta skulptura ima zlat podstavek in na njem piše: ustvarjalnost. Skulptura ima dušo, ki je enkratna, naponovljiva umetnina in ima zgradbo neumrljivosti. Skulptura življenja ima glorificirano vlogo, saj je ogrodje vseh neuničljivih doživetij, ki jih je čas v obliki posebnega daru položil v nas, da lahko počnemo stvari, ki so nam drage. Veseli me, da se raduješ lepote svojega življenja in da so moje besede spodbudile v tebi trenutek čudenja in občudovanja svoje skulpture, o kateri si nekoč napisal tudi pesem.
NE ZAMUDITE
Azteški rek
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 22. maj 2005 @ 09:53 CEST
svojo usodo na zemlji si znova doživel kot ljubečo in gostujočo prvino svojega doma. Odpreti je treba vse razsežnosti svoje duše, da občutimo njegovo lepoto. Sem prihajamo, da se naučimo zemljepisa in da spoznavamo prebivalce naše domovine, da občudujemo živo naravo in presenečenja vseh vrst, ki nam jih daje življenje. Tu posadimo drevo in zaplodimo ter rodimo sina, odkrijemo smisel in uspeh človekove ustvarjalnosti in boja vseh vrst, tu vidimo veliko panoramo najlepših naravnih podob, ki se odpirajo našim očem, vso eksotiko in živo barvitost cvetja in raslinstva in tudi veliko panoramo zla, bede in trpljenja. Tu napišemo knjigo ali izdamo zbirko pesmi, ko dodobra spoznamo ta čudoviti svet in razpadajoče življenje. Naša rezidenca na zemlji nam nudi stik z duhovnim ozračjem, celo erotiko doživimo in izpovemo ljubezen. Sem in tja se nam oglaša samota in tujost pa se pri tem trudimo, da vzpostavimo stik s človekom. Celo Pozitivke nam očarajo, lepšajo in bogate. življenje. Nikoli ne spoznamo do kraja resničnosti in venomer se podajamo v zagrizen boj. Cenimo star red vrednot in se čutimo povezani s pramočmi in prabitjo svoje zemlje. Tu smo in ostajamo doma. Prihodnost je pred nami. Mladost določa ene prvine, zrela leta nam omogočajo druge, starost pa žetev. Kako magičen je ta svet in nezamenljiva narava, ki jo živimo. Naš dom ni naša lastnina, temveč gostoljubje Stvarnika.
Lep pozdrav
Taatjana
Azteški rek
Prispeval/a: koki dne nedelja, 22. maj 2005 @ 22:15 CEST
lp Ladislav.
---
Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...
Azteški rek
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 23. maj 2005 @ 12:07 CEST
besede nam prišepetavajo in nas nagovarjajo, vse zgodbe življenja še ne vemo. Zaupati moramo gostoljubnosti Stvarnika in živeti v prepričanju, da je njegova ljubezen tako velika, da nam ne bo skazil gostljublja tega življenja. Življenje nam kleše čudovito skulpturo, ki nam vedno znova kaže lepoto in spodbuja našo ljubezen, ko jo gledamo iz različnih kotov in okolja ter razpoloženj. Ta skulptura ima zlat podstavek in na njem piše: ustvarjalnost. Skulptura ima dušo, ki je enkratna, naponovljiva umetnina in ima zgradbo neumrljivosti. Skulptura življenja ima glorificirano vlogo, saj je ogrodje vseh neuničljivih doživetij, ki jih je čas v obliki posebnega daru položil v nas, da lahko počnemo stvari, ki so nam drage. Veseli me, da se raduješ lepote svojega življenja in da so moje besede spodbudile v tebi trenutek čudenja in občudovanja svoje skulpture, o kateri si nekoč napisal tudi pesem.
Lep pozdrav
Tatjana