|  V sufizmu že od nekdaj obstaja ena prav posebna knjiga. Prenaša se izključno iz rok Mojstra v roke učenca. Posebnost te knjige je, da je popolnoma prazna, saj v njej ni zapisane niti ene same besede.
Sufiji ji pravijo Knjiga vseh knjig.
In čeprav je ta knjiga popolnoma prazna, še ni nobena druga knjiga v vsej svoji zgodovini človešta, bila brana s tolikšno budno pozornostjo, kot prav ta. Vsaka njena stran zahteva globoko kontemplativno pozornost in popolno notranjo osrediščenost, če seveda želi biti pravilno razumljena.
Čudežno je, da bolj ko bereš to knjigo, bolj se ti tudi začenja odkrivati njena vsebina in njen ključen pomen. Presenečen si, ko vidiš kako bogata vsebina lahko polni te bele strani.
In na tebi je, da odkriješ avtorja tega miselnega procesa.
Ko ti uspe priti do strani, na kateri se konča vsa ta bogata vsebina in na kateri ostaneš še samo ti, s svojo polno zavestjo...
Da, knjigo lahko zapreš, saj si končno razumel njeno sporočilo.
|
NE ZAMUDITE
Deleč preko zvezd
Prispeval/a: jaka dne petek, 21. januar 2005 @ 18:37 CET
Dolga leta je meditiral. In to kar pred golo belo steno.
Znano je, da je po 9 letih globoke kontemplacije, ki
je bila usmerjena samo v belo steno, le doživel razpad svoje
kolektivne zavesti in se osvobodil v svojo čisto zaznavo,
ki je izhajala izključno iz notranje globine njegovega tihega bitja.
V teh letih je začel hoditi naokoli in začel je pridigati in oznanjati svoja spoznanja.
Njegove pridige so bile pogostokrat zelo čudne, saj ko je bil kam povabljen,
da le pove kaj o skrivnosti življenja,
je le malo ljudi zadovoljil s svojimi spoznanji.
In če se je že kje prikazal, je izgledalo tako, kot da bi on bil tisti,
ki je prišel poslušati nekoga...
Njegova pridiga je bila tišina.
Še danes obstajajo mnogi zen templji, kjer se izvaja takšen
način meditacije. Mnogi ljudje se raje odpravijo v te templje,
kot pa na kakšno toplo poletno morje.
Veliko je tudi takih, ki se poslovijo od svojih žena in otrok,
potem pa raje izberejo sedenje pred prazno belo steno.
Nekaterim se tu življenje šele začne,
nekaterim pa konča.
Še pred nekaj minutami sem se spraševal;
Kdo je tu muc in kdo je tu Mause?
Odgovor je preprost.
Le tisti, ki je našel mir s samim seboj in s svetom.
lp. vsem
Delee preko zvezd
Prispeval/a: asta dne sobota, 22. januar 2005 @ 13:37 CET
Verjetno nikoli ne bom brala Knjige vseh knjig in ves dan
meditirala pred golo steno. To pa iz enega samega razloga:
ker živim v tem norem času, ko se nekako moraš prilagajati tempu,
da lahko sploh slediš.
Spremenila pa sem nekaj. Včasih sem imela vedno prižgan
radio. Doma in pri delu. Zdaj je tišina, če sem sama.
Zakaj bi moralo polniti moj um nekaj
česar sploh ne potrebujem?
Ne gledam več televizije (razen stvari, za katere se
zavestno odločim,da jih hočem videti).
Pri vsem tem pa sem še vedno o
vsem obveščena, da se lahko pogovarnam. Časopisi so
glede tega bolj prijazni. Prebereš samo tisto, kar hočeš.
Zakaj je bilo včasih življenje manj stresno in človek bolj
umirjen?
Ko se je znočilo, je šel spat. Če je imel spanca dovolj in
se je zbudil pred zoro, je bil v stiku s samim seboj.
Danes hodimo spat pozno. Če se zbudiš preden zvoni
budilka se od vsepovsod
privlečejo skrbi, kaj bo s tvojo hišo, avtom, ali si dobro
naložil denar...
Ali pa vzameš uspavalno tableto, ki ti prinese umeten spanec.
Branje praznih listov, gledanje v golo steno in ne početi nič
ni v skladu z deloholizmom.
Potopi se Jaka v nebo, ki je danes tako čisto. Nebeška modrina.
Pozdrav, asta
Delee preko zvezd
Prispeval/a: jaka dne sobota, 22. januar 2005 @ 18:00 CET
Vidim, da že zelo dobro veste, kdo ste, zakaj ste,
kaj imate radi in kaj ima rado vas.
Poleg vsega tega,
pa še niste pozabili okusa,
ki prepoznava lepoto modrega neba.
Hvala za lep komentar.
Lep pozdrav in veliko tistega
kar si sami še najbolj želite.
jaka.