Izognite se raku, izgubite na teži, privlačite nasprotni spol, bodite srečni...in ustavite podnebne spremembe
Zemlja svoje prebivalce postavlja pred izbiro: Si želite sreče, zdravja, modrosti in varnosti? Ali bi bili raje bolni in živeli v strahu?

Kaj izbrati je več kot očitno, ampak naše odločitve se nikakor nočejo skladati s tem, kaj je dobro za nas. Medtem ko izvedenci svetujejo - jejte manj, ostanite vitki, izogibajte se (rdečemu) mesu, če se želite izogniti raku in ostalim boleznim – nam manjka kreposti za udejanjanje nasvetov.

V reviji The Economist magazine so zapisali: “Ironično je, da je evolucija oblikovala človeka tako, da uživa v maščobah, sladkorju in lenobi, a pozabila na prilagoditev telesa.”

Sorazmerno z naraščanjem dokazov o škodljivih vplivih prenažiranja in poležavanja, ti dve komponenti naraščata. Svetovna poraba sladkorja je med letoma 1990 in 2005 narasla za 30%. Uživanje govedine je v svetovnem merilu naraslo za več kot 40% (medtem ko ga Argentinci jedo manj, se je poraba govedine pri Albancih povečala).

Uživanje perutnine pa se je povečalo za skoraj 120%. Celotna potrošnja hrane je v svetovnem merilu narasla za 40%, medtem ko se je število prebivalstva v istem času povečalo za 20%. In hkrati z večanjem telesne mase, se večajo avti, hiše, kavbojke in s tem podnebne spremembe.

Goriva in hrana pa postajata eno in isto. Človeštvo se prehranjuje z nafto: jemo hrano, katere vzgoja in prevoz je odvisna od fosilnih goriv. Brez nafte ni umetnih gnojil, traktorjev, razkošnega plastičnega pakiranja, tovornjakov, letal. Zadnje časa narašča tudi naslednja paradigma: kar se ne pokuri v naših telesih, se v naših tankih – hrana kot gorivo.

Proizvodnja etanola iz koruze vpliva na ceno tortilj v Mehiki. Lester R. Brown, ustanovitelj inštitutov Worldwatch Institute in Earth Policy Institute je dejal: “Navajeni smo, da sta prehrambena in energijska ekonomija ločeni.

Sedaj se počasi stapljata v eno: cene hrane se bodo dvigale z dvigom cen nafte, če tega ne bo nihče preprečil, in zaenkrat tega ni storil še nihče. Vseh 840 milijonov ljudi, ki se vozi z avti, tekmuje za isti surovi material z dvema milijardama najrevnejših ljudi.”

Torej če želite rešiti planet, postavo in življenja? Hodite peš in jejte manj. Tako preprosto je to.

piše: Alan AtKisson
prevod in priredba: Valerija Hozjan
www.worldchanging.com/