Re -inkarnacija pomeni ponovno utelešenje. Inkarnacija pomeni utelešenja duha v materijo. Današnji človek, ki ne razmišlja o reinkarnaciji je zagotovo voljna žrtev religioznega mišljenja. Kaj to pmeni? Po religioznem mišljenju in dojemanju naj bi samo eno življenje odločilo ali bo nekdo dosegel pot v nebesa ali ne. To pa je gotovo v nasprotju z resnico. Človek, ki se boji, da ima samo e n o življenje, je nagnjen k veri v dogme!

Vemo, da smo ljudje z različnimi usodami, temu je tako. Vendar pa so razlike od človeka do človeka preveč očitne. Nekdo se rodi zdrav, močan in ineligenten, drugi pa je pravo nasprotje tega. Če bi recimo odločalo eno samo življenje, bi se morali roditi v enakih pogojih, kajti v nasprotnem Bog ne bi bil pravičen, bil bi celo okruten...in kje bi bila tu božja pravičnost in ljubezen?

Če je Bog ljubezen in pravičnost, če ste seveda v to prepričani od znotraj, potem moramo glede razlićnosti usod reinkarnacijo sprejeti kot dejstvo! Če pa ste religijsko naravnan človek, potem v vašem mišljenju verjetno ni prostora za reinkarnacijo.

V današnjih veroispovedih prebvladuje mnenje, da je pojmovanje ponavljajočih se rainkarnacij predvsem orientalistična razlaga. Vendar temi ni tako, kajti dokazljivo je, da je v prvih 600 letih n.št. Ponovna reikarnacija veljala tudi za krščanstvo.

O reinkarnaciji govori evangelist Matej:" Učenci pa so ga (Kristusa) vprašali:" Zakaj torej pismouki govorijo, da mora prej priti Elija?" Odgovoril je:" Elija bo reš prišel in bo vse obnovil. Toda povem vam: Elija je že prišel, a ga niso prepoznali, temveč so storili z njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih". Tedaj so učenci razumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.

Poglejmo, kaj pravi in piše o reinkarnaciji Giordano Bruno:" Največja pravičnost, ki gospoduje nad vsemi bitji in v njih, ureja, da mora duša zaradi grešnih želja, bodisi v istem ali celo v nekem drugem trpečem in ne žlahtnem telesu, ob svoji smrti iti navzdol in ne sme gojiti nobenih upov, da bo vodila in upravljala boljše domovanje, če je slabo upravljala z dosedanjim".

S samoumevnostjo- ki je bila za tiste čase nekaj izrednega- je Bruno prikazal nauk o reinkarnaciji mikrokozmosa (L. 1584). Izpeljal je celo konkretne pomene preteklih življenj svojega mikrokozmosa, in pravi:" Kot rečeno, ko sem ostal v nebeških področjih kot Pegaz, se je včasih zgodilo, da sem občutil veliko veselje ob misli, da bi se ponovno spustil v nižja področja.

Omamljen od nektarja in gnan z usodo sem se napotil na Zemljo, da sem se enkrat utrujal kot filozof, drugič kot pesnik ali celo kot učitelj. Ko sem se poem zopet vrnil v nebeška bivališča, sem svoje izkušnje popisal v knjigi, tako da je končno nastala cela knjižnica, ki pa sem jo zapustil, ko sem zopet nekaj časa bival na Zemlji. Zelo nenavadni so moji zemeljski spomini na življenje v času Filipa Makedonskega, ko sem se pod njegovo vladovino inkarniral kot neki Nichomachus".

Morilec iz šrilanke.
Nekdo iz šrilanke, ki je umoril svojo ženo, je bil obsojen na smrt. Ko ga je obiskal brat, da bi ga tolažil v zadnjih urah življenja, mu je obsojeni rekel, naj nič ne skrbi, ker se bo vrnil.
Naslednjo leto je bratova žena rodila. Otrok je imel posušeno roko (negativna karma). Ko je deček začel odraščati, je začel razlagati,da je v prejšnjem življenju ubil ženo in da se mu je zato posušila roka. Pozneje je navedel tudi številne podrobnosti iz svojega prejšnega življenja, tudi zelo neprijetne spomine na obešanje ob smrtni kazni.

Primer iz Aljaske.
Zanimiv primer se je zgodil v družini po imenu Tlingit. Ded, ki je verjel v reinkarnacijo, je govoril, da bo imel takrat, ko se bo vrnil, materino znamenje na istih mestih in da bo spet živel s svojo družino, ki jo je imel zelo rad. Tik pred smrtjo je dal sinu svojo uro in mi rekel, naj pazi nanjo, dokler ga ne prosi, naj mu je spet vrne. Leto dni po dedovi smrti se je rodil vnuk. Res je imel materina znamenja tam kakor ded, in ko je dopolnil pet let, je zahteval od očeta, naj mu vrne uro!
Miran.

[ Odgovori na to | # ]