»Kaj počneš, kadar ne razmšljaš,« me je nekoč nekdo slučajno vprašal. S tem vprašanjem me je presenetil, a zmedel me nikakor ni, celo hvaležna sem mu bila za tak izziv.
»Vedno razmišljam,« sem brez obotavljanja odgovorila.
»Pa znaš še kaj drugega?« je drezal vame.
»Vse, kar znam in kar počnem, je tesno povezano s predhodnim razmišljanjem. Tudi sedaj, ko se pogovarjam s tabo, vmes razmišljam.«
»Toda kako je mogoče kaj početi, če obenem istočasno še razmišljaš?« je bil začuden.
»Dovoli mi nazoren primer - kot veš, je glava center našega telesa in zato življensko daleč najpomembnejši organ. V notranjosti glave se nahaja tisti nadzorni center, ki narekuje ostalim organom, kako naj se odzivajo, kako naj med seboj usklajeno delujejo. Po drugi strani ta nadzorni center omogoča človeku kot celoti, da se sploh lahko zaveda samega sebe, svojega obstoja. Vse to se dogaja v tistem delu glave, ki mu rečemo možgani, od zdravja in kakovosti le-teh pa je odvisna usoda celotnega človeškega organizma, to pa je povezano še z eno, zelo pomembno funkcijo možganov, to je s sposobnostjo mišljenja, ki je lahko logično ali pa abstraktno, in predvsem razvitosti umskih sposobnosti človek dolguje največjo zahvalo, pa tudi bi bilo prav, da bi jim izkazal največjo možno pozornost. V glavi se namreč nahaja naša notranja vsebina, ki se preko raznih miselnih procesov izraža tudi navzven, kakor sedaj v najinem primeru, ko se pogovarjava. Zato je sposobnost mišljenja ravno tako pomembna funkcija kakor dihanje, kajti dihamo zato, da da ostanemo pri življenju, da se ohranimo, razmišljamo pa zato, da bi lahko na podlagi tega čim bolj kakovostno živeli, čim več doživeli in ustvarili.«
»Uf, ti si pa prava enciklopedija,« se mi je malce utrujeno nasmehnil, obenem pa sem opazila na izrazu njegovega obraza, da ni pričakoval takšnega odgovora.
»Želela sem ti samo čim bolj tehtno razložiti, zakaj dajem razmišljanju tolikšen pomen ter da sta razmišljanje in delovanje tesno prepletena, saj drugega brez prvega ni.«
»Vidim, da si mi postregla še z »znanstveno« obarvanim moralnim naukom. Mislim, da si danes dovolj razgibala in prevetrila tudi moje sive celice. Vsekakor si mi pomagala preseči moje doslej posplošeno mnenje o razmišljanju in o umskem naporu sploh, za katera iskreno priznam, da sem ju precej omalovaževal. Vsekakor bom vesel še kakšne podobne debate s teboj, menim pa, da sem danes stopnjo svojega »razsvetljenja« že presegel, tako da bodo tudi moje sive celice sedaj imele dovolj gradiva za razmišljanje. Hvala ti, da si to spoznanje podelila z menoj.«
»Hvala, da si tako zavzeto prisluhnil mojemu zagovoru oziroma obrambi mojega mnenja.«
»Le glej, da se ne boš kdaj začela obračati po vetru,« me je modro opomnil, nakar je začnel skrivaj pogledovati na uro.
»Hvala tebi za zanimivo iztočnico. Upam, da imaš še katero na zalogi za naslednjič.«
»Bodi brez skrbi. Žal se bom sedaj poslovil, grem namreč domov razmišljat o najini naslednji iztočnici,« se posrečeno odrežeš, preden se razideva.
Danijela Premzl |
Zanimiva iztočnica
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 20. december 2016 @ 15:07 CET
Prebral sem že dosti brezveznih člankov, ampak tako
brezveznega kot je ta, pa še ne!
Da kaj takega objaviš moraš bit pa malo upiljen, po domače
povedano.
.
Zanimiva iztočnica
Prispeval/a: titanic dne sreda, 21. december 2016 @ 10:15 CET
Dober članek, mi je všeč, čeprav se kdo s tem ne strinja. Ravno to, o čem pišeš, o zavedanju samega sebe in življenja katerega živimo. Lahko spremenimo pogled na življenje, ne življenje samo. Lahko spremenimo pogled na svoje zdravje, delovanje in sprememba se bo zgodila tudi v našem življenju. Naš vpliv na to, kaj mislimo, kako mislimo (posledično tudi kakšna čustva in občutke si izberemo), pa je odvisno od pripravljenosti nas samih in odločitve, da vzamemo odgovornost za lastno življenje v svoje roke. Imamo vpliv na vse, kar želimo spremeniti in ta odločitev se rodi v našem umu.
Tudi dihanje je lahko zavestno (dokazano, da večina ljudi diha preplitko), pa ga obravnavamo kot samo po sebi umevno, nepomembno.
Za večjo kakovost življenja je potrebno narediti kaj več kot le čakanje »da bodo drugi kaj naredili za mojo srečo« in prelaganje odgovornosti na druge z občutkom žrtve, da sami ne moremo narediti nič.
Ali kritiziranje, kako so drugi slabi, neumni, nesposobni….. če čutimo v sebi nezadovoljstvo in željo po kritiziranju, je večinoma to ogledalo, da imamo priložnost pri sebi najti nekaj, kar lahko spremenimo, da se bomo počutili bolje. Za to smo lahko hvaležni, saj nam je podana priložnost za osebni razvoj.
Pozdrav, Melita
Zanimiva iztočnica
Prispeval/a: budabreztruda dne sreda, 21. december 2016 @ 14:02 CET
Dober članek, mi je všeč, čeprav se kdo s tem ne strinja."
_________________________________
Draga titanic, za vejico nikoli z veliko začetnico.
To mi ni všeč.
Zanimiva iztočnica
Prispeval/a: AnaH dne četrtek, 22. december 2016 @ 16:10 CET
- Dih človeka je dih duše.
- Ne le plitvo dihanje - tudi površno dojemanje slišanega, videnega, prebranega je človeku v škodo.
- Analitično razmišljanje je moč iz vesoljne moči.
Če bi se judje bolj potrudili in kaj tudi pretehtali, bi bilo veliko manj nesporazumov, sporov itn.
Zanimiva iztočnica
Prispeval/a: Nan dne petek, 23. december 2016 @ 12:53 CET
obmirujte že malo, relax
..."za večjo kakovost življenja"...https://www.youtube.com/watch?v=2BXRGzjo1_Q....:))
Zanimiva iztočnica-za Nan
Prispeval/a: budabreztruda dne petek, 23. december 2016 @ 13:54 CET
Končno en pameten.
Včasih pa res rabiš nekoga- da preseka.
Mi je odleglo.
https://www.youtube.com/watch?v=d1oyvAMtFsk