NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

9 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Biti svoboden [+4]
  • Slika tedna 43_2017
  • Sreča
  • Zemlja, naša gost... [+2]

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    torek 24-okt
  • Zdrava hrbtenica
  • Pravljična ura

  • sreda 25-okt
  • Skupina za pomoč mladostnicam in mladostnikom
  • Bemumast!

  • četrtek 26-okt
  • Andrej Hrausky: Šentjakobski trg, cerkev sv. Flori

  • petek 27-okt
  • Spoznajmo slovenski jezik

  • sobota 28-okt
  • Ustvarjalne delavnice: Mali levček

  • nedelja 29-okt
  • Vodni detektiv - poplave

  • ponedeljek 30-okt
  • Krompirjeva turistična tržnica

  • torek 31-okt
  • Na HelloVino v Svečino

  • nedelja 05-nov
  • Koncert Songs of the Soul, glasba Maestra Šri Činmoja, Vstop prost

  • sobota 11-nov
  • Tečaj shiatsu terapije - začetni

  • sreda 15-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ali se želiš približati večnosti?   
    petek, 15. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    V gozdu je raslo majhno drevesce. Bolj kot je raslo in močnejše kot je postajalo, bolj je občudovalo širno neskončnost neba nad svojimi vejami. Nebo in njegovi oblaki in zvezde so drevesu kakor govorili v oddaljenem jeziku. Drevo si je začelo predstavljati, da mu veter šepeta sporočila večnosti.

    Bolj kot je raslo, bolj si je želelo večno živeti , se osvoboditi zemeljskih vezi in potovati daleč daleč stran. Nekega dne je oskrbnik gozda šel mimo drevesa. Ker je bil dober in čuten mož, je začutil, da je drevo nesrečno. »Kaj je narobe?« je vprašal. »Ali te kaj skrbi?«

    Drevo je za trenutek oklevalo, nato pa odgovorilo: »Bolj kot karkoli drugega si želim večno živeti!« »Morda pa je to mogoče…« je oskrbnik skrivnostno dejal. Minilo je precej časa in drevo je postalo ogromno in zelo močno. Oskrbnik ga je ponovno vprašal: Ali se vedno želiš živeti večno?« »O da, seveda želim,« je reklo drevo.

    »Le o tem se sanjam.« »Mislim, da ti lahko pomagam,« je odgovoril oskrbnik. »Vendar mi moraš zaupati, saj te moram najprej posekati.« Drevo je bilo zelo presenečeno: »Jaz si želim večno živeti, ti pa mi praviš da me hočeš ubiti? Le kako naj ti zaupam po teh besedah?« »Vem da čudno zveni, a to je edina rešitev.

    Obljubljam ti, da bos živelo večno, če mi dovoliš da te posekam.« Drevo je dolgo razmišljalo in končno le sprejelo oskrbnikovo ponudbo. Ko je žaga pričela s svojim delom, je molče trpelo in nato padlo po tleh z reskom lomečih se veja. Deblo so odrezali od krošnje in ga nato razrezali na majhne in manjše kose, dokler ni od drevesa ostal le se najboljši del – njegovo srce.

    Ta zadnji prelepi kos lesa so dali znanemu izdelovalcu violin, ki ga je pustil v svoji delavnici starati več let. Drevo je zelo trpelo, prepričano, da je bilo prevarano in zapuščeno, samo sebe je dolžilo ker je verjelo oskrbnikovim besedam. A nekega dne je izdelovalec violin vzel ta kos lesa nežno v roke, ga pogladil in rekel: »Napočil je čas. Tvoj les je postal popoln in zvok, ki ga bo dajal, bo čaroben za ušesa ljudi

    .« Dan in noč je delal, oblikoval srce drevesa v čudovito violino, eno najboljših kar jih je kdajkoli bilo narejenih. Podaril jo je nadarjenemu glasbeniku, ki je nanjo nemudoma pričel igrati. Ko so strune vibrirale pod mojstrovimi prsti, je leseno osrčje violine resoniralo v popolni harmoniji.

    Glasba je drevo spominjala na čudovito vizijo večnosti, ki jo je doživljalo ko je raslo proti nebu, spominjala ga je na ptice in zvezde in oblake, na željo po dotiku večnosti, ki je polnila njegov duh vsa ta leta. Drevo je sedaj razumelo, v njegovi duši je bil čisti zvok, čista glasba…glasba večnosti.

    Vsi imamo željo približati se večnosti, prepričani smo, da si zaslužimo več  kot to kratko življenje na Zemlji, želimo da traja, da se podaljšuje do konca časa. Morda je to zato, ker imamo nezavedno idejo o tem, kaj neskončnost je.

    Prav tu na Zemlji, tekom našega kratkega življenja lahko svoja dejanja in svoje delo obdarimo s pridihom večnosti. Ali ni vsaka umetnija – knjiga, slika, pesem – majhen delček neskončnosti? Torej kaj čakaš? Spravi se k delu in ustvari svoj lasten delček večnosti!

    »Ni svetega trenutka. Vsak trenutek je svet. Če to razumeš, potem živiš v večnosti«.

    (Dialog z Angelom. Sveto pismo)

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Ali se želiš približati večnosti? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,28 seconds