NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    O norih elitah in Velikem poku   
    petek, 24. julij 2015 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Ekonomisti so izračunali, da je ameriške davkoplačevalce samo iraška vojna, ki traja že bistveno več kot desetletje in pomeni zgolj pobijanje ljudi ter destrukcijo vsega, stala – primite se ali pa sedite, da ne padete – več kot 3000 milijard dolarjev.

    Politiki, bankirji in drugi okravateni obenem pridigajo navadnim ljudem, da morajo še bolj zategniti pasove in dajati bankam, ki jih potem slovenska vlada prodaja za simbolično ceno privatnim skladom, zlasti pa jim govorijo, da je njihov standard življenja odločno previsok. Poet in doktor še dodajata, da je Juga propadla in ostala brez denarja, ker je bila komunistična partija totalitarna, država pa policijska.

    A zares policijska država je najbolj demokratična država na svetu, Amerika. In Tito nikoli ni prisluškoval francoskim predsednikom ali nemškemu kanclerju, da o tako razvitem sistemu nadzorovanja in prisluškovanja, kot ga imajo ameriške in druge kapitalistične agencije za nadzor nad ljudmi, niti ne govorim. Da bo mera polna, še JJ spregovori o Velikem poku iz Murgel. Kam gre ta svet?

    Glavni in gotovo paradoksni problem v kapitalizmu, v katerem so korporacije vse bolj trudijo postati vaši prijatelji, ni, da ima elita neskončno veliko denarja in vseh možnih ugodnosti ter da sam kapitalizem temelji na prisvajanju vrednosti, ki jo ustvarjajo delavci, temveč je ta, da imajo vsi drugi ljudje, torej tudi delavci – previsok standard življenja! Bolj nore trditve si skoraj ni mogoče izmisliti, pa vendar številni politiki, bankirji in ekonomisti resno mislijo, da je to – sveta resnica.

    V pomoč jim je dejstvo, da se večina ljudi ne upira ničemur več, da so tako naučeni biti pohlevni in mirni, da so preprosto pripravljeni pogoltniti čisto vsako neumnost, ki jim jo ponudijo. Na žalost imajo prav ekonomisti, ki so že davno tega spoznali, da kapitalizem ne more dobro delovati brez pomoči psihologije in predvidljive iracionalnosti ljudi.

    Psihologija je drugo ime za zmožnost ljudi kot družbenih bitij, da ne vidijo, kako nastaja družba in kako deluje. Ali po domače: psihologija omogoča ljudem, da ravno ne vidijo političnih, družbenih in ekonomskih razsežnosti lastnih eksistenc, da vidijo zgolj psihološke, individualne in intimne. Zadeva je zelo zahtevna, kajti morda psihološki ljudje ne potrebujejo vpogleda v širše okolje, v katerem živijo, in so vsaj nekaj časa navidezno zadovoljni, da živijo pod vplivom psihološke anestezije, zato pa širše družbene dejavnosti potrebujejo individualno psihologijo.

    Tako je že vsaj od leta 1855, ko angleški psiholog Richard Jennings priobči knjigo z naslovom Natural Elements of Political Economy, povsem jasno, da ekonomija preprosto potrebuje psihologijo. Med drugim to pomeni, da delavci drugače doživljajo, občutijo in razlagajo svet kot kapitalisti. Torej ne more obstajati ena sama psihologija, ki preučuje eno samo psihološko naravo ljudi. In če različni ljudje ne soočijo svojih pogledov na svet, vztraja iluzija, da je svet en sam in da je tudi pogled nanj en sam in kajpak pravilen. A prej ali slej do soočenja mora priti, zato tudi pride.

    Ekonomisti bi raje videli, da ne pride, saj razumejo ekonomijo kot objektivno znanost o vedenju človeških osebkov, ki ga uravnavajo matematični zakoni, ne pa politične ali moralne zamisli. Seveda se motijo na celi črti.

    Ko pride do soočenje, saj to ne more biti odvisno od mnenj ekonomistov, nastanejo pogoji za družbeno spremembo ali revolucijo. Revolucija je nujna zato, ker je nemogoče vplivati na vse ljudi tako, da so dolgo pod psihološko anestezijo, da dolgo časa ničesar ne rečejo, da ne spregovorijo o lastnem doživljanju sveta, v katerem živijo, čeprav na žalost vemo, da je imel Martin Seligman, oče koncepta o naučeni nemoči, prav: ljudje se po določenem času preprosto nehajo upirati. A nikoli vsi.

    Natanko v tem smislu se danes Kapital boji, da bodo Grki na referendumu v nedeljo spregovorili in mu rekli Ne. To bo resnični Veliki pok.

    Skozi celotno 20. stoletje se razvija zgodba, kako s psihološko anestezijo in psihoterapijo uspavati ljudi, da bodo srečni in da se ne bodo upirali; to imenujemo terapevtski menedžment. Te zgodbe bo v kratkem konec.

    Kapitalizem namreč prek svojih zastopnikov ne premore vpogleda v samega sebe, zato se ne razvija v pravi smeri. Ne uničuje le naravnega okolja, uničuje tudi občestva, tradicije, uničuje ljudi, medsebojne odnose, telesa ljudi, zlasti delavcev, psihično zdravje ljudi, uničuje duha in uničuje um. Ljudje se morajo namreč nenehno žrtvovati, nenehno se morajo nečemu odrekati, podrejati, prilagajati, se nečemu odpovedovati. Povsod je hrup, povsod je vpitje, povsod je hreščanje, cviljenje, škripanje, ropotanje, povsod so reklame in bleščeče fotke, povsod je propaganda, povsod je svetloba, povsod nekaj utripa, migota in se premika, povsod so spektakli, povsod so nore podobe, ki ne povedo več kot tisoč besed, saj ne povedo dobesedno ničesar, če odštejemo nekaj klišejev, povsod je vrvež, je živčnost, je hitenje, je norenje, je nekaj, kar je treba kupiti, je kričanje, je nagovarjanje, je množica, je zaletavanje, povsod so kamere, povsod so zasloni, povsod so nasveti, kako živeti, kako se obnašati, kako jesti, kako seksati, kako hujšati, kako se oblačiti, kako se ne oblačiti, kako misliti, kako govoriti, kako se sprenevedati, kako blefirati, kako koga prevarati, kako zaslužiti, kako zaslužiti še več, kako zaslužiti več kot drugi, kako se prilagoditi Kapitalu, kako se mu prilizniti, kako se mu podrejati, dokler nisi znerviran, živčen, dokler nisi izčrpan, dokler nisi totalno pod stresom in imaš holesterol in visok pritisk in te boli glava in želodec in vse drugo in ti žile utripajo kot nore, dokler ne padeš dol in te odpeljejo na urgenco.

    Korporativni prevzem življenja, prostora in časa je popoln. Demokracije je le okrasek in občasna beseda na ustih okravatenih. Anonimnost korporativnega totalitarizma, kot ga imenuje Sheldon Wolin, je hrbtna stran globalne navzočnosti Kapitala, čigar zastopniki in zagovorniki se sklicujejo še na patriotska čustva, nacionalizem, strah pred tujci, poceni delovno silo, državno in družbeno lastnino.

    Vse hitreje ne izginja le demokracija, saj izginjajo tudi vrednote, ki so od nekdaj povezovale ljudi. Šesto veliko izumrtje zato ne bo posledica padca meteorja ali asteroida, temveč bo dolgoletna agonija atomiziranih posameznikov, ki bodo brez družbe in države blodili po opustošenem svetu in zaman upali, da bi vnovič postali ljudje.

    Banke bodo še večje, korporacije bodo še močnejše, vojna v Iraku bo stala veliko več kot 3000 milijard dolarjev, ljudje pa bodo vse bolj sami in nemočni. Še vedno bodo ljudje, seveda, toda oropani bodo vsega presežnega, vsega, kar zmorejo, ko niso povsem odvisni od zunanjih sil.

    Zunanje sile so neskončno močne. Korporacije se zato mirno dogovarjajo o prihodnosti življenja ljudi, ne da bi ti sploh vedeli, da se dogovarjajo. Nimajo najmanjšega pojma, o čem se dogovarjajo, čeprav bi lahko vsaj slutili, da se dogovarjajo natanko o njih in o njihovih življenjih.

    Spoznanje je šokantno, čeprav je pričakovano: ljudje preprosto ne štejejo. Postali so povsem nepomembni. O njih in njihovih življenjih odločajo zastopniki korporacij, pa naj gre za ekonomiste, izvršne direktorje ali znanstvenike, ki jih najemajo in bogato plačujejo, da zanje proizvajajo uporabno znanje.

    Logika vsakdanjega življenja je dejansko nora. Korporacije ne smejo biti regulirane, država mora biti vitka, življenja ljudi so do zadnje podrobnosti podrejena pravilom. Medtem ko ljudje nimajo pojma, kako delujejo korporacije in kako deluje kapitalizem, vedo vse o zdravem korenju, zdravi solati, proteinih, ki jih morajo jesti, vedo vse podrobnosti o materialih, iz katerih so narejeni tekaški copati, do najmanjše podrobnosti poznajo strukture fuzbalskih tekem, jasno jim je, kako živijo manekenke, kakšne znamke spodnjega perila nosijo slavne osebe. Ne zanimajo jih podnebne katastrofe, imajo pa živo željo, da jih nenehno prek pametnih naprav seznanjajo s podatki o delovanju borz, oblačenju pomembnih osebnosti, škandalih političnih nasprotnikov ali o tem, kaj je zopet čivknil JJ.

    Sicer pa vse raste. Vojna v Iraku je doslej vzela najmanj 200 000 življenj ljudi, letošnja vročina pa samo v Indiji in Pakistanu več kot 3500.

    Dušan Rutar
    Vir: za-misli.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • za-misli.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Veliki-Pok-Nore-Elite-Vojna-Irak

    No trackback comments for this entry.
    O norih elitah in Velikem poku | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    O norih elitah in Velikem poku

    Prispeval/a: Yoda dne ponedeljek, 27. julij 2015 @ 13:08 CEST
    DOMINANTNI CENTRI in KROGI MOČI

    http://www.pozitivke.net/forum/viewtopic.php?showtopic=8922

    Tito resda nima na vesti milijonskih množic golih, bosih in opeharjenih človeškega dostojanstva, ki so produkt demokracije v navezi s kapitalizmom. Je pa zato za njegov režim značilen 'Goli otok', pa povojni poboji, itd. Skratka gre za neugotovljivo število nedolžnih žrtev preganjanja, zaporov, mučenja, ubojev in osebnega onemogočanja. Z veliko cinizma bi kdo rekel, da gre za kolateralne žrtve v interesu večine, z večinskim sodelovanjem in za večino, ki naj bi bila v našem primeru delavski razred. Resda morda večini niti ni bilo tako slabo in tudi nekatere inštitucije, kot je naprimer SDK so predstavljale avtoriteto in igrale vlogo, kot jo v samostojni Sloveniji ne. Toda bodimo dosledni pri ugotovitvi ali je režimsko represivno nasilje res nujno v takem obsegu za dobrobit večine, ali pa gre za ščitenje in revanšizem oblastnikov ? Interes večine…. kaj je že to in kakšen je?

    V samostojni Sloveniji (SS) se je umetno ustvaril navidezni politično – ideološki dualizem , ali antagonizem, ki pa služi zgolj politični promociji in ohranjanju protagonistov. Menim, da so danes ideološke kategorije anahronizem. Uporabljam, jih ob pomanjkanju ustreznejših afirmiranih izrazov s pripombo, da vsebinsko dejansko ne ustrezajo zgodovinskim političnim definicijam in ideološkim kriterijem.

    Najprej to pokažem na primeru SS. V bistvu imata poglavar slovenskih demokratov in poglavar turbokapitalističnih neoliberalnih demokratov mnogo več skupnega kot bi si človek mislil. Ampak medsebojni antagonizem ju v opranoglavih množicah drži politično pri življenju. Skupno je naprimer, da oba poglavarja izhajata iz iste politične stranke, potem pa sta svoj politični profil 'reformirala' vsak po svoje na že znan način. Oba sta poglavarja seveda vsak svojega dominantnega centra s širšim krogom 'vernikov' in ožjim krogom 'koritnikov'. In še ena presenetljiva toda bistvena skupna značilnost ju enači. To je dejstvo zastopanja interesov in koristi ozke manjšine bogatih in vplivnih, ne pa interesov in koristi večine. To bom v nadaljevanju tudi pokazal in razložil. Obe omenjeni dominantni osebi sta sedaj na nek način 'demokrata' in oba imata ožji in širši krog slednikov.

    Tu pa nastopi pomembna in bistvena razlika. Ožji krog slednikov poglavarja demokratov je tipično brezsramno, brezobzirno in brezbožno povzpetniškega stremljenja. Ožji enaindvajseti forumski krog poglavarja neoliberalnih turbokapitalistov pa tvorijo že povzpeti, toda antibožji za razliko od brezbožnih povzpetniških demokratov. Eni bi radi grabili položaje in bogastvo, drugi ohranili in obranili kar so že nagrabili večinoma z zakonitim oškodovanjem, ter uničevanjem podjetij, nacije in države. V SS najbrž več ne obstaja kategorija nacionalne in državne veleizdaje. Bogastvo nekaterih prej omenjenih pa temelji prav na tem podlem dejanju, ki je onesrečilo mnoge družine in posameznike, relativno dobro gospodarsko državo pa pahnilo na pot bankrota.
    Seveda so si znale te takoimenovane tranzicijske elite prej pripraviti ustrezne zakone in drugo podlago za svojo uspešno in zakonito kriminaliteto, a vseeno je treba sedaj svojo pozicijo ščititi in braniti. In to počno organizirano in vešče in vse kaže da bodo prišli v zgodovino SS kot 'nedotakljivi'. Pomembno zanje je, da se znajo dobro prilagajati smeri in moči vetra, kar jih ščiti pred 'odpihnjenjem'. To je uspešna metoda preživetja zlasti v korporacijski svetovni vladavini, kjer politiki predstavljajo le marionete, ideologija pa gumijasto kost. Žalostno je, če nekdo ni seznanjen s temi evidentnimi dejstvi, še slabše pa je, če se dela gluhega, slepega in neumnega. Manj evidentno, a obstoječe je politično botrstvo tranzicijske elite pri ustanavljanju novih strank, delegiranju kandidatov in obvladanju medijev za ohranjanje vpliva iz ozadja. V to se lahko prepriča vsak človek odprtega in logičnega uma, če le niso posledice preteklega pranja možganov pustile preveč trajnih sledov v njegovem razmišljanju in prepričanjih..
    Omenil sem že, da so politično ideološke delitve gumijasta kost za širši krog slednikov obeh glavnih domnevnih nasprotnih polov v SS. Gre samo za to kar sem zapisal zgoraj. S tem je utemeljen ideološki anahronizem, ki sem ga izpostavil uvodoma. V kolikor pa se pošalim, čeprav zelo resno mislim, pa bodo ideologi delavskega razreda kmalu soočeni s svojim 'delavskim razredom' v obliki množice robotov. Ja, edina stalnost je sprememba tudi na družbenem in političnem področju. S tem se bodo morali nekateri še sprijazniti.

    Dodal bom še opredelitev SS demokracije in njenega poglavarja, o kateri širši krog slednikov ne razmišlja, ožji krog pa niti zanima ne. Vsebinsko je SS demokracija analogna naprimer ameriškim republikancem, niti slučajno pa ne demokratom. Profil lahko opredelimo z zunanjo militantno agresivnostjo, če ima moč in notranjim asocialnim cinizmom, ter brezbožno aroganco do revnih slojev prebivalstva, obenem pa nedeljena podpora izkoriščevalski in dominirajoči bogati 'eliti'. Torej revnim bi moralo biti v SS jasno, da si od 'demokracije' nimajo kaj obetati. Vendar so nekateri med njimi verniki 'tekovina diktature kapitalizma sa demokratskim poredkom'. Nekateri pa so pristaši 'demokracije' zaradi slabih izkušenj s preteklim režimom, od katerega so nekateri zastopniki še vedno v poziciji 'reformirane' moči. V bistvu je motiv nekako revanšističen, kajti 'demokracija' v Sloveniji nima kake hude tradicije. A sam na splošno nimam ljudi za tako bedaste, kot jih imajo pokvarjeni politiki. Ljudje so pametni in marsikaj vidijo, samo otopeli so in to najbolj ravno zaradi 'nedotakljivih'. Taka situacija pa seveda moralno in praktično daje življenski prostor in alibi tudi množici ostalih nižjih malih glodalcev in zajedalcev ter škodljivcev vseh vrst (beri koruptivcev). In tako se mnogim zdi vse skupaj brezupno.

    Sedaj pa še širši vpogled v nekatere pojme. Demokracija in kapitalizem sta praviloma neločljiv par, vsaj tako ju afirmirajo korporativni mediji (zahoda). A poglejmo kitajski kolektivni turbo_liberalno_kapitalistično_komunistični režim. In poleg tega primera je v prej omenjenem 'razsvetljenem' zahodnem modelu še en paradoks že v osnovi. Namreč demokracija pomeni vladavino večine, kapitalizem pa praktično pomeni vladavino manjšine z denarno in posledično vplivno močjo. Torej kapitalizem služi tem bogatim posameznikom, ne večini, ampak vsemu skupaj pa politično vlada demokratična večina. In ta ni zadovoljna in kako je vse to mogoče, da večina ni zadovoljna z lastno vladavino ? Seveda so možni edinole interdisciplinarni odgovori. Kakorkoli pogledamo kaže, da ljudje verujejo da je 'diktatura demokratičnega kapitalizma' najmanjše zlo in ga zato 'izbirajo' po 'muslaufu' in po vplivu korporativnih (dominantnih) medijev, če ga res izbirajo. Kadar pa se 'zmotijo' in demokratično izberejo kaj drugega se zgodijo vojaške diktature v glavnem s prikrito, ali pa tudi odkrito zunanjo pomočjo.
    In še o vojnih in političnih zločinih, zločincih. Še noben ameriški predsednik, ki je začel agresijo proti kaki drugi državi ni bil obsojen kot vojni zločinec, čeravno gredo žrtve v milijone, zanimivo in zaskrbljujoče. Ampak seveda tudi Stalin, pa Tito in drugi niso dobili takega statusa. Ja diktatura demokratičnega kapitalizma, pa tudi komunizma, socializma in drugih izmov je težko doumljiva, lahko ji samo verjameš in zaupaš, ali pa tudi ne.

    Anahronistični kategoriji komunizem in kapitalizem, bi bilo morda bolje prevesti v vprašanje izbire med zavzemanjem za kolektivno dobro ter legitimne interese večine na eni strani, ali zavzemanje za pokvarjeno sebične interese bogatih posameznikov v škodo večine. V našem primeru smo tako daleč, da je ta večina kar celotno človeštvo ter ekološki interesi planeta.
    Revolucija – kvantni skok v kolektivni in osebni človekovi zavesti je nujna, socialne revolucije in vojne so žalostni ostanki nesprejemljive samouničevalne mentalitete.




    Za raznovrstno informiranost predlagam še sledeča linka in prevod dela angleškega teksta o Sloveniji.

    Tranzicijska prevara in organizirani kriminal političnih elit Ljubljana-Zagreb-Beograd https://www.youtube.com/watch?v=TSFfq2J7xVg&feature=youtu.be

    Govor Kamniškega župana:
    http://www.kamnik.si/novice/Tradicionalna-spominska-slovesnost-v-Cesnjicah-14-06-2015

    Del teksta iz članka ameriškega novinarja o Sloveniji z naslovom 'KJE JE SLOVENIJA' - članek objavljen v New York times
    >>>>>>>>>>>>>>Tam so svobodni novinarji, ki svobodno pišejo in poročajo po ukazih svojih šefov, katerim objave narekujejo skorumpirani politiki in zakulisni veljaki, odvisno od njihovih potreb. >>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,51 seconds