NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 24-okt
  • Na obisku pri mojstru Plečniku

  • ponedeljek 26-okt
  • Ura pravljic v Knjižnici Jurij Vega

  • sreda 28-okt
  • Ura pravljic v Knjižnici Bežigrad

  • petek 30-okt
  • 70+ TOP ugodnosti - VIP klub za člane ONA-ON.COM

  • nedelja 01-nov
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • ponedeljek 02-nov
  • Pridi na Sekiromet!

  • sreda 04-nov
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • petek 06-nov
  • L. Bernstein: Kandid, komična opereta v dveh dejanjih

  • sobota 07-nov
  • L. Bernstein: Kandid, komična opereta v dveh dejanjih

  • ponedeljek 09-nov
  • Pridi na Sekiromet!

  • sreda 11-nov
  • Maribere: Mazohistka

  • petek 13-nov
  • Izvirna e-mobilna pustolovska igra na Bledu

  • nedelja 15-nov
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • ponedeljek 16-nov
  • Pobeg iz zaklenjene sobe - escape room Maribor

  • sreda 18-nov
  • Escape room The Key Ljubljana

  • petek 20-nov
  • Zapri oči in občuti najglobljo igro Sensperience

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Le pet let časa za ukintev termoelektrarn in bencinskih avtomobilov   
    četrtek, 18. junij 2015 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Stephen Leahy v novi številki Karme plus

    Navedimo zastrašujoče podatke iz prelomne študije o izpustih ogljika: Z letom 2018 v svetu ne smemo več izdelovati novih avtomobilov, graditi novih domov, šol, tovarn ali elektrarn, nikoli več, razen če bo šlo za nadomestitev starih ali za ogljično nevtralne. V nasprotnem primeru bodo izpusti toplogrednih plinov povzročili globalno segrevanje, ki bo preseglo dvig povprečne globalne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, kar pa bo ogrozilo preživetje številnih ljudi, ki danes živijo na planetu.

    Vsak podnebni strokovnjak vam lahko pove, da imamo majhen proračun za ogljik – gre za količino ogljika, ki ga še lahko spustimo v ozračje, preden se bo globalno podnebje preveč segrelo. Že zdaj je povprečna globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko dobo višja za 0,85 stopinje Celzija, ta razlika pa vsako leto še narašča.

    Nihče ne misli, da sta 2 stopinji Celzija sami po sebi varni, vendar je to varnejši dvig temperature, kot če bi bila njihova rast še višja in bi nam globalno segrevanje lahko v celoti ušlo izpod nadzora.
    V predlani (2013) objavljenem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), zadnjem po vrsti, so prvič ocenili globalni proračun za ogljik. Ta znaša približno 1000 milijard ton ogljikovega dioksida (CO2), ki ga po letu 2014 še lahko izpustimo v ozračje. Z drugimi besedami: naši avtomobili, tovarne in elektrarne lahko v ozračje v prihodnosti izpustijo samo še 1000 milijard ton oziroma 1000 gigaton (Gt) CO2, če želimo imeti več kot polovične možnosti, da se naše podnebje ne segreje za več kot 2 stopinji Celzija. Če upoštevamo, da je človeštvo v lanskem letu v ozračje izpustilo 36 Gt CO2, se nam 1000 Gt lahko zdi velik proračun. Morda se nam celo zdi, da imamo še dovolj rezerve.

    Morda pa ne.

    Nova raziskava namreč kaže, da nismo dovolj natančni pri opazovanju celostne slike o izpustih CO2. Šele začeli smo z izračuni letnih izpustov in za enkrat tudi še ne upoštevamo dejstva, da je gradnja novih termoelektrarn ali plinskih elektrarn s stališča izpustov CO2 v resnici obveza, ki jo je treba upoštevati za čas njihove celotne življenjske dobe – ta pa običajno traja od 40 do 60 let. Te prihodnje izpuste poznamo pod pojmom ogljična obveza.
    V novi študiji so sešteli vse ogljične obveze vseh obstoječih termoelektrarn in plinskih elektrarn, pri tem so upoštevali vrednosti njihovih letnih emisij CO2 ter trenutno starost objektov. Študija upošteva 40-letno obratovalno dobo posameznega obrata. Termoelektrarna, ki je stara 38 let, bo imela precej manjše prihodnje izpuste CO2 in s tem manjšo ogljično obvezo kot tista, ki je bila zgrajena letos. Študija z naslovom Izračun obveze izpustov CO2 (Commitment accounting of CO2 emissions) je pokazala, da ima večina novih elektrarn, ki so začele obratovati v letu 2012, zelo visoko ogljično obvezo – 19 Gt CO2.
    Gradnja novih elektrarn pomeni višjo ogljično obvezo v našem proračunu za ogljik, s katerim želimo segrevanje planeta zadržati pod 2 stopinjama Celzija. Če bomo že danes zgradili dovolj termoelektrarn, nam bodo njihovi prihodnji izpusti zapolnili celoten proračun in nam onemogočili kakršne koli druge vire izpustov CO2.
    Hkrati pa hitrost, s katero se gradijo nove elektrarne, daleč prehiteva zaprtje starih. Številne termoelektrarne v ZDA delujejo že več kot 40 let, najstarejša je trenutno stara okrog 70 let.
    "Po svetu smo v zadnjem desetletju zgradili več termoelektrarn kot v kateremkoli preteklem desetletju, medtem ko zaprtje starih elektrarn ne dohaja te širitve," opozarja soavtor študije Steven Davis z univerze v kraju Irvine v Kaliforniji.

    Ogljična obveza elektrarn na fosilna goriva: 300 Gt
    Steven Davis in Robert Socolow z Univerze Princeton sta v študiji izračunala, da so obstoječe obveze termoelektrarn in plinskih elektrarn v resnici zelo visoke – skupno znašajo preko 300 Gt.

    Ogljična obveza ostalih povzročiteljev izpustov: 400 Gt
    Ogljična obveza velja za vsako novo infrastrukturo, ki uporablja fosilna goriva. Med te spadajo tudi poslovne stavbe in stanovanja, ki se ogrevajo s plinom, in pa avtomobili ter letala, ki jih poganjajo fosilna goriva. Njihova življenjska doba, ki traja od nekaj let do več desetletij, v izračunu predstavlja obdobje izpustov CO2 od sedanjega trenutka pa vse do njihove "upokojitve". Ti prihodnji izpusti so prav tako vključeni v ogljično obvezo. V drugi študiji je Steven Davis izračunal ogljične obveze iz drugih virov CO2, med katere se uvrščajo transport, industrija ter poslovni in stanovanjski sektor. Steven Davis ocenjuje, da bo od leta 2013 dalje skupna ogljična obveza teh onesnaževalcev presegla 400 Gt.
    Skupaj z obvezami elektrarn, ki po prvi študiji znašajo 300 Gt, to skupaj pomeni več kot 700 Gt ogljičnih obvez – govorimo pa o svetovnem proračunu za ogljik, katerega skupna vrednost je 1000 Gt. Tako nam preostane manj kot 300 Gt za prihodnje elektrarne, jeklarne, cementarne, stavbe in druge objekte, ki za svoje delovanje uporabljajo fosilna goriva.
    In pri sedanji stopnji rasti bomo preostanek proračuna zapolnili v zgolj petih letih.

    Znanstveniki so predvideli naslednji scenarij:

    Ocenjeni letni izpusti za obdobje od leta 2014-2018: 200 Gt
    Svetovne emisije CO2 iz vseh virov so v letu 2013 znašale 36 Gt. Izpusti se vsako leto povečajo za 2 do 3 odstotke. Brez večjih prizadevanj za zmanjšanje izpustov se bo med letoma 2014 in 2018 tako v ozračje sprostilo še 200 Gt CO2.

    Ocena novih ogljičnih obvez za obdobje od leta 2014-2018: 100 Gt
    Davis in Socolow ugotavljata, da bo ogljična obveza za novo infrastrukturo, ki izkorišča fosilna goriva, letno znašala vsaj 20 Gt, kar v obdobju petih let pomeni skupno 100 Gt.

    300 + 400 + 200 + 100 = 1000 Gt ogljika, zaklenjenega do leta 2018
    Razen v primeru, da termoelektrarne, plinske elektrarne in drugi pomembnejši viri izpustov CO2 prenehajo delovati že pred koncem svoje življenjske dobe, se bo globalni proračun za ogljik v vrednosti 1000 Gt v celoti zapolnil že v letu 2018. Česar pa nihče ne bo opazil, saj tega ne bo mogoče videti ali občutiti bistveno drugače kot danes. CO2 je podoben počasnemu, trans-generacijskemu strupu. Podnebnih vplivov preseganja proračuna za ogljik ne bo mogoče občutiti do leta 2030 ali 2040 – in morda tudi še dolgo zatem.
    Tudi podnebni strokovnjaki ne bodo opazili velikih sprememb, saj so v središču pozornosti držav in Združenih narodov pri soočanju s podnebnimi spremembami zgolj letni izpusti CO2, je poudaril Davis in slikovito dodal: "To je tako, kot bi vozili po avtocesti in gledali samo skozi stransko okno".
    Politiki, poslovneži, investitorji, načrtovalci, birokrati in številni drugi bi morali pogledati skozi prednje vetrobransko steklo in postati pozorni na kruto realnost ogljičnih obvez. Če so izračuni, ki sta jih opravila Davis in Socolow, pravilni, potem po letu 2018 ne bi smeli zagnati nobene nove termoelektrarne ali plinske elektrarne, razen če bi predstavljala nadomestilo za odsluženo. To pomeni zamrznitev določenega števila avtomobilov v svetu ter konec širjenja industrijskega in poslovnega sektorja, razen v primeru, da se njihova energetska učinkovitost poveča. In tako naprej.
    Več kot očitno je, da velik del naše sedanje in prihodnje infrastrukture v sebi nosi veliko ogljično obvezo, a temu namenjamo premalo pozornosti.

    Težav ni mogoče reševati, če jih še poslabšujemo.

    "Če nekaj, kar potrebuje fosilna goriva, izdelamo oziroma zgradimo, bomo imeli leto za letom izpuste. To bi moral biti bistveni del odločitve pri izdelavi ali izgradnji večine stvari," je dejal Davis. Ignorirati realnost ogljičnih obvez pomeni, da veliko vlagamo v tehnologije, ki stvari samo še poslabšujejo, je dejal. "Sami pred sabo skrivamo, kar se v resnici dogaja."
    "Prihodnost z visoko vsebnostjo ogljika v ozračju je ujetnica svetovnih kapitalskih naložb," je dejal soavtor študije Robert Socolow. Vsak načrt ali strategija za zmanjšanje izpustov CO2 mora dati tem naložbam večji pomen. Podatki kažejo, "da zdaj bolj kot kdajkoli prej sprejemamo fosilna goriva," je povedal Socolow.

    Kaj torej lahko storimo, da bi se pripravili na zapolnitev proračuna za ogljik? Najprej moramo ustaviti gradnjo elektrarn na fosilna goriva! Presenetljivo ima Avstralija pionirsko vlogo na tem področju, čeprav je pred kratkim znižala že uveden pionirski davek na ogljik. Na srečo je v državi poraba električne energije zaradi množične namestitve solarnih naprav na domove in podjetja v strmem upadu. Prvič v zgodovini nam ne bo treba zgraditi nobene nove termoelektrarne ali plinske elektrarne, da bi v prihodnjih 10 letih ohranili oskrbo z električno energijo, pravijo pri avstralskem operaterju za energetski trg. Tudi Nemčija je hitro uvedla čiste vire energije, predvsem vetrno in sončno, in se tako izognila gradnji novih termoelektrarn in jedrskih elektrarn.
    Nadalje moramo razmisliti tudi o tem, kako bi povpraševanje po energiji zadovoljili z izboljšanjem učinkovitosti, namesto da gradimo nove obrate za pridobivanje električne energije. Potencial povečanja energetske učinkovitosti za 50 odstotkov je mogoče doseči v številnih sektorjih in v večini držav, poudarja Socolow, kar prav tako lahko vodi k zmanjšanju števila elektrarn na fosilna goriva.

    Po večini ocen imajo ZDA najslabši izkoristek energije. Stroški teh izgub Američane vsako leto stanejo približno 130 milijard dolarjev, ocenjujejo pri Zvezi za varčevanje z energijo. Vendar pa kljub velikim potencialom za zmanjševanje stroškov in izpustov skorajda vse vlade večino svoje energije namenjajo izgradnji novih elektrarn, ne pa razvoju energetsko učinkovitih avtomobilov, stavb in naprav. Mednarodna študija Zveze za varčevanje z energijo iz leta 2012 je pokazala, da izboljšanje energetske učinkovitosti predstavlja daleč najboljšo izbiro za zmanjšanje izpustov ogljika, varnost oskrbe z energijo, izboljšanje kakovosti zraka ter zmanjšanje negativnih okoljskih in socialnih vplivov.

    Izboljšanje energetske učinkovitosti zahteva čas, ki pa nam ga za zmanjšanje izpustov CO2, s katerimi bi povprečno rast globalne temperature zadržali pod 2 stopinjama Celzija, ostaja zelo malo, je dejal Socolow. Medtem ko ni želel povedati, ali je zvišanje temperature za 2 stopinji Celzija neizogibno, pa je poudaril, da moramo vsa prizadevanja za zmanjšanje emisij opraviti čim prej: "Rast temperature za 3 stopinje je celo veliko boljša kot za 5 stopinj Celzija, kamor nas vodi zdajšnja pot."

    _______________________________
    (Prvotno objavljeno 6. septembra 2014 na spletni strani Vice Motherboard).

    Stephen Leahy je eden izmed zmagovalcev Globalne nagrade fundacije Princa Alberta in Združenih narodov za poročanje o podnebnih spremembah za leto 2012. Kanadski svobodni novinar živi v mestu Uxbridge, v kanadski provinci Ontario, kjer je višji znanstveni in okoljski dopisnik za časopisno agencijo Inter Press Service (IPS) in ustanovitelj projekta Community Supported Journalism (Novinarstvo s podporo skupnosti).

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Karme plus
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Ukinitev-Termoelektrarna-Bencin-Motor

    No trackback comments for this entry.
    Le pet let časa za ukintev termoelektrarn in bencinskih avtomobilov | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,33 seconds