Namenoma nisem uporabila besede »negativna« čustva. Zakaj, sem že velikokrat razložila. Ker negativni čustev ni, ne obstajajo. Pa čeprav se nahajajo na najnižjih pozicijah čustvenih lestvic, nam na vse možne načine grenijo življenje in kravžljajo živčke, zato še niso negativna.

Vse te »funkcije« konec koncev opravljajo tudi naši partnerji, otroci, prijatelji, pa zato še niso negativni. Če na hitro napišem še enkrat, vsa čustva so v nas zato, da z njimi krmarimo skozi življenje tako, kot si želimo, kot si želi naša duša, in če se prevečkrat pojavljajo takšna, ki nam niso pogodu, nam to vsekakor kaže, da je čas, da jih začnemo upoštevati, da začnemo poslušati sami sebe in spreminjamo tisto, kar ne resonira z našim načrtom duše.

Vem, da je težko najti »pravi« jogijski center samo na podlagi priporočil, dobrega oglaševanja, čudovitega studia na sliki, saj je »pravi« le tisti, ki je uglašen z našo notranjo energijo in vibracijo, v katerem najdemo svoj mir in občutek varnosti. Včasih ta mir in varnost lahko občutimo samo v zavetju svojega doma, zato bi vam rada pokazala nekaj položajev naše Sprostitvene joge, ki jih z lahkoto izvajate kjerkoli vam to ustreza, če le imate nekaj odejic in blazin. Ter seveda vsaj 20 minutk časa zase. V tem času lahko popolnoma pobegnete od hektike vsakdanjika in sprostite vse, česar ne potrebujete v svojem življenju. Če se pojavi izgovor v smislu »nimam časa«, »preutrujen sem«, »prenapet« in podobno, takšno obliko sprostitve potrebujete še toliko bolj.

Na jogijsko podlogo položimo odejo po dolgem, da zmehča podlago, na kateri bomo ležali. Drugo zvijemo tako, da imamo samo konec odeje zvito v rolico, ki si jo bomo nastavili pod tilnik. Tretjo odejo zvijemo v večjo rolo, ki jo bomo dali pod kolena in če želimo imeti noge dvignjene višje, pod njo damo še blazino. Še eno deko zložimo v pravokotnik, katerega en rob sega pod lopatice, drugi pa pod trtico. In če menimo, da nas bo hladilo, se pokrijemo.

Zapremo oči in se popolnoma umirimo. Počasi preusmerimo pozornost samo na svoj dih. Opazujemo ritem svojega diha in morda bomo opazili, da dihamo sunkovito, vdihujemo hitro, izdiha skorajda ni slutiti ali pa je zelo hiter, dihamo plitko in skozi misli se nam podi milijon različnih stvari. Trudoma vrnemo pozornost na dih in glej ga zlomka, zopet se zalotimo, da razmišljamo o vsem drugem, kot bi si želeli. Nič hudega. Vse to je povsem normalno. Sčasoma se izmojstrimo, da mislim, ki prihajajo in odhajajo, ne posvečamo nobene pozornosti več, temveč svoje misli preprosto preusmerimo nazaj na svoj dih. Prav v tem je težava, ker svojim mislim posvetimo pozornost. In ko naša misel, katerakoli že, dobi našo pozornost, se v to vpletejo čustva in naš fokus spremeni svojo smer.

A to je že druga tematika. Torej, vse, kar nas zanima, vse, čemur bomo posvečali svojo pozornost, je naš dih. Draga moja misel o tem, kaj se je danes dogajalo na sestanku s šefom, sedajle nimam časa zate, ker opazujem zrak, ki nežno in brez napora vstopa in izstopa iz mojega telesa. Dih se torej počasi umirja in postaja enakomeren, in zdaj je čas, da ga začnemo poglabljati ter uravnotežiti dolžino vdiha in izdiha. Spet si lahko pomagamo z različnimi metodami. Lahko si recimo predstavljamo svetlobo, ki jo vdihujemo, v barvah, ki nam je blizu, od zlate, srebrne, mavrične, kakršnekoli pač. Vdihujemo svetlobo skozi nos in jo izdihujemo skozi usta, vmes pa opazujemo, kako napolnjuje naše telo in celotno bitje.

Lahko štejemo čas vdiha in izdiha. Ena najbolj priljubljenih metod je »4-7-8«, kar pomeni, da štejemo do 4, ko vdihnemo, štejemo do 7 ko zadržimo dih v trebuhu, naš izdih pa naj traja do 8, kar je ravno še enkrat toliko kot vdih. Ta metoda je zelo učinkovita tudi, ko potrebujemo hitro umiritev, uporabimo jo zvečer proti nespečnosti namesto štetja ovac ipd. Skratka, bistveno je, da vso svojo pozornost usmerimo samo na svoje dihanje, ki preglasi moč naših misli, ki pozornost preusmerjajo na neželeno, kar nas namesto, da bi nas sprostilo, vleče še globlje v stres, tesnobo, napetosti.

Zdaj si lahko položimo eno roko na naš prsni koš, drugo na trebuh in ko naredimo globok vdih v trebuh, ga v trebuhu zadržimo dokler gre in nato počasi, zavestno podaljšujemo svoj izdih, ki je lahko tudi glasen, ter pod rokami občutimo dvigovanje prsnega koša in trebuha ter spuščanje ob izdihu, ob vsem tem pa opazujemo vedno večjo sproščenost svojega bitja in globoko povezanost s svojo dušo. Z mislimi se nato »sprehodimo« po svojem telesu, vse od vrha glave do konic prstov na nogah in če začutimo še kakršnokoli napetost, kjerkoli v telesu, tja pošljemo svoj zdravilni vdih in napetost z izdihom sprostimo. Naš dih pa počasi postaja enakomeren in miren.

Ko začutimo popolno sproščenost, četudi vmes malenkost zadremamo, naredimo še nekaj globokih vdihov in izdihov, počasi premaknemo glavo levo in desno, pretegnemo roke in noge, začutimo svoje telo, ozavestimo prostor in čas, v katerem se nahajamo in počasi pomanemo dlani ter si jih pritisnemo na oči ter jih nežno, mehko odpremo.

To je prva vaja iz sklopa globokega sproščanja, ki jo lahko izvajamo kadarkoli, kjerkoli to začutimo in ko potrebujemo hitro umiritev svoji misli. V nadaljevanju vam bom opisala še nekaj najpogostejših asan Sprostitvene joge, ki vas bodo popeljale ne samo v popolno sprostitev in hitro regeneracijo, temveč vam bodo sčasoma, ob rednem izvajanju sprostile vaša najgloblje zakopana težka čustva, kot so jeza, žalost, strah in podobne tegobe ter vas popeljala v svet zavestnega ustvarjanja življenja, kakršnega si želite in si zaslužite.

Romana Kos

Vir: www.mychi.si