NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Angel varuh/ 3   
    nedelja, 27. junij 2010 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: merijen

    Sončno nedeljsko dopoldne. Sonce lije svoje prijazne žarke skozi velika okna. Iz kuhinje se širijo omamne vonjave nedeljskega kosila, kjer se kuha, peče in cvre, da tudi s posebno dobrimi jedmi polepšamo lep nedeljski dan.

    Iz radijskega sprejemnika se druga za drugo vrstijo prelepe melodije. In potem zaslišim tisto, vsem dobro znano, tisto mojo, ki se poje tako:

    Angeli živijo
    tudi, če ljudje ne čutijo.
    Angeli živijo,
    v vsako dušo tiho pridejo,
    na srečno pot nas spremljajo,
    nas vodijo, varujejo....

    Pojem zraven. Na ves glas, iz vsega srca. Saj je, kot da bi kdo povezal moja čustva in moje misli v prelepo pesem in jo razglašal in razglašal vsem ljudem.

    Zares. Angeli živijo. Tega prepričanja mi ne bodo vzela vsa racinalna prepričevanja.
    In ob tej pesmi se mi spomin dotakne še ene zgodbe. Tako vsakdanje, da jo lahko doživi vsak izmed nas, pa vendar tako neverjetne....
    Bilo je tisto deževno jesen, nekaj let nazaj.

    S svojimi sorodniki sem se napotila proti Celju in sicer smo preko Kamnika nameravali priti na štajersko cesto. Pri tem smo vozili preko vseh tistih vasi in krajev, kjer so bile poplave v tistih dneh najhujše. Vendar je bil razlog, zaradi katerega smo se odpravili na pot nujen, tako, da smo se kljub slabim vremenskim pogojem odpeljali. Z dvema avtomobiloma. Spredaj sem vozila jaz.

    V drugem sorodniki z leto dni starim otrokom. Med samo potjo je svaku, ki je vozil nek starejši avto, motor "zakuhal", kakor temu rečemo. Spominjam se, da smo tako ustavili ob neki reki, ali vodi za toliko časa, da se je motor ohladil. Kar je bilo polj in ravnine okoli nas, je bilo v glavnem vse pod vodo. Sama cesta pa je bila videti še kar v redu.

    Potem smo nadaljevali pot. Spet sem vozila spredaj. Potem smo se približali delu poti, kjer je bila nad samo cesto, strmina nekega, z drevesi na gosto poraščenega hriba. Tako se približam temu delu cestišča, vendar še nisem speljala do podnožja tega hriba, bila sem pa tik pred tem, takorekoč v zaletu vožnje.

    Takrat pa zagledam. Nisem mogla verjeti svojim očem. Mislila sem: ali imam halucinacije!?, /ki jih sicer, hvala bogu, še nikoli nisem imela/-ali kaj je zdaj to!?

    Vrhovi dreves na tem hribu, so se začeli iz vertikale nagibati v poševnino in bolj in bolj. In potem, kot, da bi dobili noge, so se začeli pomikati navzdol. Potem je zagrmelo in zabobnelo in ogromna gmota zemlje in skalovja je zgrmela na cesto.... Le par metrov pred menoj, pred nami. Bilo je vprašanje le še par sekund vožnje, pa bi bili pod njimi! Sunkovito sem zavrla in ustavila avto. Še pravi čas. Zanimivo, kajne, kako - RAVNO PRAVI ČAS ...?!

    Vidite, tako to delujejo Angeli.
    Videli jih nemara, res ne boste nikoli. Kadar pa boste tudi vi doživeli kaj podobnega, pa pomislite nanje. Nikoli ne recite samo: - Oh, kakšno srečno naključje! Ne, v mislih, v srcu samo izrecite en tihi - hvala! in vedeli bodo.

    Vedite pa, da ta "hvala", ne bo veljal le njim. Veljal bo tudi Njemu, ki jih je ustvaril in /med vsemi raznovrstnimi nalogami, ki jih opravljajo v živem in na videz neživem Stvarstvu/ so poslane tudi med nas, da nas varujejo in vodijo po dostikrat nevarnih , življenja cestah in ki so, kakor nevidne, zlate nitke Ljubezni med Teboj in nami.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja merijen
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Angel varuh/ 3 | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Angel varuh/ 3

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 27. junij 2010 @ 16:38 CEST
    "Če bi se nadangel prikazal, grozeče izza zvezd ;
    če bi se spustil le za korak k nam ;
    bi nas umorilo lastno srce, ki bi tako
    močno bilo in tako visoko poskočilo.
    Kdo ste ? "

    Rainer Maria Rilke
    Devinske elegije 2


    Angel varuh/ 3

    Prispeval/a: merijen dne torek, 29. junij 2010 @ 22:58 CEST
    Pozdravljen Nan!
    Lepo, da si se pridružil mojemu članku z prispevkom,oz. z mislijo Rainer Maria Rilkeja. Zanimivo, da sem našla tudi jaz v eni izmed mojih knjig, njegove misli o angelih. Podobne so misli, ki si jo izpostavil ti, saj so tudi vzete iz istih, takozvanih "Devinskih elegij" . Pa naj zapišem še jaz, katero izmed njih. Tako je med drugim tudi zapisal:
    Kdo v angelski hiearhiji bi me slišal zakričati?
    In tudi, če bi me kateri od njh pritisnil na svoje srce, preveč močno bi delovala njegova navzočnost name, podlegel bi ji.
    Devinske elegije 1.
    V neki drugi misli pa piše kot, da bi izražal neko končno željo in sicer: - Da bi nekega dne, na koncu popolnega razumevanja, lahko pel o veselju in slavi v sozvočju z angeli...
    Zanimiva se mi pa zdi tudi misel o angelih, ki jo je zapisal E. Swedenborg, sicer švedski znanstvenik, ki piše tako:
    - Moč angelov v duhovnem svetu je tako mogočna, da če bi oznanil vse, čemur sem bil priča,bi bilo izven meja verjetnosti. Odstranijo vsako oviro, ki se upira Božjemu redu. Zrušijo jo in zdrobe v prah, samo z močjo volje in z enim samim pogledom.
    /Nebo in njegovi čudeži/

    Z temi dodanimi in izpisanimi mislimi, nekako zaokrožam tvoj prispevek in hkrati tudi moja razmišljanja o teh čudovitih, skrivnostnih bitjih, ki so sicer našim očem res nevidna, a so sicer nedvomno vseprisotna v nas in okoli nas. So namreč del tiste nepredstavljivo inteligentne Božje energije, ki prežema ves svet. Kot sem že nekje zapisala, delujejo namreč v posameznih redovih, odvisno od nalog, ki so jim zaupane. So angeli, ki skrbe za vode in oceane, pa angeli, ki skrbe za določena krajine in tisti, ki skrbe za rastlinski svet in živalski svet in tako dalje. Nešteto je nalog, praktično toliko, da si jih mi ljudje,niti predstavljati ne moremo. Eno izmed najbolj pomenbnih pa je Bog podelil ravno Angelom varuhom,ko nam jih je dodelil za varstvo in pomoč. Ker pa ima v duhovnem svetu poseben pomen in mesto ZAKON SVOBODNE VOLJE, se to Božje vodstvo nikomur ne vsiljuje. Človek, ki želi torej prejemati tovrstne milosti in blagoslove mora tudi zaprositi zanje. Čeprav prejemamo ljudje na splošno toliko "zastonjskih" Božjih blagoslovov, pa se ih niti ne zavedamo, kaj šele, da bi znali biti hvaležni zanje. Včasih je pa le dobro malo razmišljati tudi o tem.





    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,45 seconds