|  Za družbo blaginje v   trdni mreži življenja - Manifest civilne družbe za razvoj   Slovenije 
 Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih   se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za politično   razpravo, so civilnodružbene organizacije, ki so aktivne na   področju oblikovanja politik, objavile Manifest za razvoj Slovenije.
 
 Z njim želijo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in   preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Manifest   je naslovljen na politične in gospodarske akterje, socialne partnerje,   civilnodružbene organizacije, izobraževalce, medije in vse druge družbene   deležnike, ki lahko k temu pripomorejo.
 
 Kakšno je dobro življenje -   in dobra družba - v 21. stoletju?
 Za družbo blaginje v   trdni mreži življenja - to temeljno vodilo Manifesta povzema njegovo etično   držo in razumevanje vrednot, ki so podlaga v njem predlaganih rešitev:   spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in   globalne solidarnosti.
 
 Kaj se lahko naučimo iz preteklosti in kakšne možnosti   vidimo danes?
 Po pol stoletja v stalno rast proizvodnje in   potrošnje usmerjenega razvoja smo na robu družbenega, ekološkega, gospodarskega   in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize zaradi   spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, vse večje   neenakosti, naraščajoče ksenofobije in finančne nestabilnosti ter manka   politične odgovornosti.
 
 Avtorji Manifesta ob prepričanju, da imamo za njegovo   preprečitev kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva,   izpostavljajo ključna področja, o katerih bi se kot   družba morali pogovarjati, jih ponovno poudariti oziroma v zvezi z   njimi doseči spremembo miselnosti. Pri tem zastavljajo vprašanja, kot so: Kako živeti, da bomo zanamcem lahko pogledali v oči?   Kaj nam o državi povedo najbolj ranljivi deli naše družbe? Kaj bi se moralo   zgoditi, da nam ne bi bilo težko plačevati davkov? Rast gospodarstva - zakaj, za   koga in za kakšno ceno? In koliko je dovolj?
 
 V drugem delu   dokumenta pa so nanizane specifične rešitve, ki prikazujejo možne   konkretne odgovore na družbene izzive, poleg tega pa ilustrirajo   družbeno vrenje ter akcijo na terenu in kažejo, da so alternativne rešitve ne   samo potrebne, ampak tudi možne in že delujoče.
 
 Manifest stoji na ramenih pobude za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki že od leta 2007   pripravlja alternativne razvojne scenarije z vizijo, da bi Slovenija postala   država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo. Medtem ko   je Plan B namenjal največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti, so v Manifestu   enakovredno zastopane tudi socialne in gospodarske teme.
 
 Manifest stoji   tudi ob boku v decembru 2017 objavljene vladne Strategije razvoja Slovenije   do 2030, ki po mnenju nevladnih organizacij kot družbeni cilj prekomerno   izpostavlja stremljenje k stalni gospodarski rasti, vse družbene podsisteme pa   postavlja v vlogo njenega podpiranja in kot taka ne vodi v družbo blaginje za   vse, okoljske vzdržnosti in socialne kohezije.
 
 In nenazadnje predstavlja   Manifest z vzajemno vsebinsko krepitvijo nevladnega sektorja skupno prizadevanje   za širjenje prostora civilne družbe. Ker močna civilna družba pomeni več   demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za   šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter   več okoljske in družbene odgovornosti.
 
 Manifest je objavljen na spletnem   mestu http://bit.ly/ManifestCD.
 
 Pri pripravi   besedil za Manifest so sodelovale naslednje organizacije in posamezniki:
 
 dr.   Alenka Gril
 Brez izgovora Slovenija
 CIPRA Slovenija, društvo za varstvo   Alp
 Društvo Asociacija
 Društvo Humanitas – center za globalno učenje in   sodelovanje
 Društvo Mariborska kolesarska mreža
 Društvo OVCA – Društvo za   osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije
 Ekvilib   Inštitut
 EnaBanda – Društvo za kulturne in raziskovalne dejavnosti
 Focus,   društvo za sonaraven razvoj
 Greenpeace v Sloveniji
 Iniciativa mestni zbor   – samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora
 IPoP – Inštitut za   politike prostora
 Inštitut za trajnostni razvoj
 dr. Luka Omladič
 dr.   Mato Gostiša
 dr. Nevenka Bogataj
 Podjetna skupnost KNOF   Posavje
 Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
 Sindikat   Mladi plus
 Sindikat prekarcev
 Sloga platforma
 dr. Srečo   Dragoš
 Študentska Iskra
 Študijski center za industrijsko   demokracijo
 Transparency International Slovenia - Društvo   Integriteta
 Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
 dr. Vesna   Leskošek
 Zadruga Zadrugator, za zagotavljanje ugodnih in kakovostnih   bivanjskih pogojev
 Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje
 |