Zato, da me slišiš,
so moje besede včasih zbrišejo
kakor sledovi galebov na brežini.
Ogrlica so,
pijan kraguljček za tvoje roke,
sladke kakor grozdje.
In vidim jih daleč, te tvoje besede.
Bolj kakor moje so tvoje.
Vzpenjajo se po moji stari bolečini
kakor bršljan.
Tako se vzpenjajo po morskih zidovih.
Ti si kriva te igre krvave.
Besede bežijo iz mojega mračnega zavetišča.
Vsega si napolnila ti, vsega si napolnila.
Pred teboj so bile naseljene v samoti,
kjer si zdaj ti,
in bolj kakor ti so navajene na mojo žalost.
Zdaj hočem, naj povedo,
kar ti hočem povedati, da slišiš,
kakor želim,da me slišiš.
Veter tesnobe jih še zmeraj vlači s seboj.
Poslušaj druge glasove v mojem glasu.
jok starih ust, kri starih prošenj.
Ljubi me draga!
Ne zapusti me.
Pojdi za mano.
Pojdi za mano, draga,
v tem valu tesnobe.
Vendar se moje besede barvajo s tvojo ljubeznijo.
Vse si zavzela ti, vse si zavzela.
Iz vseh bom naredil neskončno ogrlico
za tvoje bele roke, sladke kot grozdje.
Pablo Neruda
*Nocas bih mogao...*
http://www.youtube.com/watch?v=ZINV8ag97wg |
Pablo Neruda, Zato da me slišiš
Prispeval/a: ? dne petek, 15. oktober 2010 @ 20:45 CEST
Mogoče ne biti pomeni biti, ne da bi ti bila,
ne da bi hodila in delila sredino dneva
kakor moder cvet, ne da bi hodila
v pozni uri po megli in opečnem tlaku,
ne da bi sijala luč, ki jo nosiš v roki
in ki je drugi morda ne bodo videli vse zlate
in mogoče nihče ni vedel, da je rasla
kakor rdeč začetek vrtnice odprte,
nazadnje – ne da bi ti bila in ne da bi prišla
nenadna, vznemirljiva, da si spoznala moje življenje,
hitra sapa rožnega vrta, žito vetra,
in od tedaj sem zato, ker si ti,
od tedaj si, sem in sva,
in po ljubezni bom, boš, bova.
(Pablo Neruda)
Pablo Neruda, Zato da me slišiš
Prispeval/a: Violeta dne sobota, 16. oktober 2010 @ 00:44 CEST
si prizadeva doseči, kar presega njene moči,
ne izgovarja se na nemogoče...
Zato se zmore spoprijeti s čimer koli,
marsikaj dokonča in zagotavlja uspeh tam,
kjer bi tisti, ki ne ljubi, izgubil pogum in podlegel.
Ljubezen je budna in ne zapravlja čas s spanjem.
Čeprav je trudna, ne opeša,
čeprav pritiskamo nanjo, se ne izravna,
čeprav je vznemirjena, ni zbegana,
temveč si kot živi plamen in goreča bakla
utira pot navzgor in varno vse prestane.
Tomaž Kempčan
_______________________________
Poroka zvestih duš, glej, ne pozna
zadržkov! Ne, ljubezen ni ljubezen,
če varanje jo v varanje peha
in izogibanje v umik oprezen!
O, ne, ljubezen je svetilnik žarki,
ki neomajno na viharje zre,
je zvezda v temi tavajoči barki,
ki kaže smer, čaprav globine ne.
Ljubezen Času ni pavliha bedni,
čeprav ji srp cvet ust in lic dohaja;
o, ne spreminja z dnevi se in tedni,
temveč do koca dni, do groba traja.
Če to ni res, če bom jo kdaj pogubil,
jaz nisem pesnil in nihče ni ljubil!
William Shakespeare
Umiranje na obroke
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sobota, 16. oktober 2010 @ 08:55 CEST
1. Počasi umira, kdor postane suženj navad, ki si vsak dan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna… .
2. Počasi umira, kdor beži pred strastmi in njihovimi vročimi emocijami, zaradi katerih se zasvetijo oči in znova oživijo osamljena srca …
3. Počasi umira, kdor ne zamenja življenja, ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo, kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči, kdor ne sledi svojim sanjam, kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom…
4. Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi…
5. Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen, kdor ne dovoli, da bi mu pomagali, kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem…
6. Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti, kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve, kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…
7. Ne dovoli si počasnega umiranja !
8. Tvegaj in uresniči želje še danes !
9. Živi za danes !
Pablo Neruda ob svetovnem dnevu poezije
Ren