Kot nam otrok prinese zlomljeno igračo,
in nas v solzah prosi, naj jo popravimo,
tako sem jaz Bogu prinesel svoje zlomljene sanje,
ker je moj prijatelj.
A namesto da bi ga pustil
v miru delati,
sem postaval okoli in skušal pomagati
na svoj način.
Nazadnje pa sem mu jih iztrgal nazaj in zavpil:
»Zakaj si tako zelo počasen!?«
»Sin moj,« mi je dejal, »kaj pa sem mogel,
ko mi nikoli nisi prepustil stvari?«
Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo
Robert H. Schuller
|