Kaj je to ego? Ga imamo vsi? Od kod izvira? To je samo nekaj vprašanj, ki si jih je verjetno postavil vsak, ki je vsaj malo razmišljal o sebi. Veliko odgovorov smo dobili iz različne literature, kakega nam je verjetno posredovala tudi naša zdrava pamet. Pa vendar to vprašanje vedno znova razburi duhove. Odgovora, ki bi v popolnosti pojasnil to temo pa verjetno še nismo dobili. Vsaj jaz ne.

* Nižja in višja narava v človeku
Velikokrat smo že slišali, da ima človek svojo nižjo in višjo naravo. Nižjo naravo bi lahko označili tudi kot negativno. To pa zato, ker tu prevladujejo nižja čustva, kot je strah, zavist, sebičnost...Višjo plat v človeku pa predstavlja ljubezen, sočutje, sodelovanje, mir...Ko človek enkrat stopi na pot samospoznanja, je sposoben vedno bolj prefinjeno prepoznavati ta čustva in z delom na sebi v sebi vedno bolj krepi višja čustva, ker je ugotovil, da je zanj tako bolje.

Verjetno bomo potem tudi hitro ugotovili, da so naša nižja čustva povezana z egom, ali ne?

* Materialni in duhovni vidik življenja
Psihologi so ugotovili, da v možganih obstaja predel, ki se ukvarja samo z duhovnimi zadevami, če se lahko tako preprosto izrazim. Verjetno se boste strinjali, če rečem, da vsak človek potrebuje vsaj malo duhovne hrane. Nekateri več, drugi manj, pa vendar vsi. Čeprav večinoma razmišljamo predvsem o materialnih rečeh, na prvem mestu o hrani seveda, potem pride na vrsto še denar in vse kar je z njim povezano, se prej ali slej pojavi potreba po duhovnih rečeh. To je lahko družina, mogoče imamo kako žival ali pa zahajamo v cerkev.

Naš ego se posveča materialnim, oz. posvetnim rečem in ne duhovnim.

* Pozitivno in negativno razmišljanje
Misli so lahko pozitivne ali negativne, to ve vsak. Verjetno dandanes ne obstaja tema, o kateri je napisanih več knjig. Pa vendar, če na to temo pogledamo malo bolj od blizu, ali vedno vemo, katera misel je pozitivna in katera je negativna. Naprimer dobim misel, želim si lep in velik avto. Je ta misel pozitivna ali negativna? Ne vem. Odvisno od okoliščin. Za nekoga je lahko pozitivna, medtem, ko je ta ista misel za nekoga drugega lahko negativna. Če postane človek obseden z mislijo, da ima lep in velik avto, potem ta misel zagotovo ni pozitivna. Lahko bo pa nekoga drugega ta misel motivirala in bo začel več in bolje delati, da si ga bo lahko kupil. Zanj je ta misel pozitivna, saj je verjetno bolje delati kot pa lenariti. Ta tema torej le ni tako enostavna, kot se na prvi pogled zdi.

Hotel sem povedati, da ni nujno, da je vsako navidez pozitivno razmišljanje tudi dobro za nas. Obstajajo razlogi, zakaj se nam vsaka prošnja ne uresniči. To še ne pomeni, da se ne splača prositi Boga (oz. Vesolje) za pomoč in oz. pozitivno razmišljati. Naša duša ima namreč svoj načrt na tej zemlji in naša naloga je, da ji prisluhnemo in ji sledimo. To je potem dobro za nas in v teh okvirih moramo pozitivno razmišljati. Kar je dobro za enega, ni nujno tudi dobro za nekoga drugega. Ego nas želi speljati stran od načrta duše in to tako, da nam ponuja lažne želje.

Ali lahko torej rečemo, da želje, ki prihajajo iz našega ega, za nas niso dobre?

Toliko v razmislek. Včasih je težje postaviti pravo vprašanje, kot pa najti odgovor nanj. Zlo deluje na človeka prek njegovega ega, oz. ego je zlo. Tisti, ki želijo biti povezani z Bogom, morajo premagati svoj ego. Naučiti se moramo poslušati svojo dušo in ne svoj ego, kajti duša je vedno povezana z Bogom in tam lahko najdemo vse odgovore, ki jih v danem trenutku iščemo.

Roman Panjan