Bomo še naprej nezadržno propadali – ali pa bomo končno kaj spremenili?

Kot pravi Goethe v pesmi Črnošolec: Dosti zoprnij! Slišiš, je zadosti! Nehaj gósti mi jo zloba! Uh, kar strah mi gre v kosti, ko se mršči ta hudoba!

Smo na razpotju. Morda zadnjem v zgodovini človeštva, ki samo sebe vedno bolj uničuje na vseh področjih, a na zdravstvenem še najbolj. Morda imamo prav zdaj zadnjo priložnost, da se odločimo za streznitev, za vrnitev k naravi, za uporabo lastne zdrave razsodnosti – če pa bomo zaradi lastne lenobe in neumnosti še naprej slepo verjeli brezobzirnim trgovcem z našim zdravjem, z našo svobodo in manipulantom našega razuma, smo neizogibno obsojeni na propad. Razumeti moramo, da vse naštete sami privabimo s svojo lenobo in neumnostjo, kakor gnoj na domačem dvorišču privabi muhe. Zdaj pa nam je ostala tako rekoč samo še zadnja minuta pred dvanajsto!

Znanstveniki vseh pomembnih področij življenja že desetletja opozarjajo na katastrofe in na propad. Ta propad se je očitno že začel, vanj pa zaslepljeni ljudje kljub temu še naprej slepo in nezadržno, celo pospešeno, dirjamo – kakor dinozavri, ki zaslepljeni od prahu nekdanje kozmične eksplozije, drug druge ga pehajo v prepad. Zdravil ni! Vsi časopisi so polni ponudb in predlogov za čudežne možnosti ozdravitve, pa ne samo za strupeno kemično svinjarijo, ki nam jo ponujata uradna medicina in farmacija, temveč še cel kup čudežnih čajčkov, obkladkov, piramidic in obročkov, vonjav in dišav, zvokov in urokov, pa polaganje rok in nog, kitajskih in francoskih ključev do zdravja in še nezaslišano množico drugih vragolij.

Spričo 220.000 »uradnih zdravil« in navedenega kupa drugih tingel-tangel-ponudb pa je čedalje več bolezni! Kdor zna sešteti ena in ena, bi lahko točno vedel, da je tukaj nekaj hudo narobe. Ljudje masovno umirajo v bolnicah – nam pa se to zdi normalno in slepo zaupamo zdravnikom. Roko na srce: če se vsakdo ozre samo po svojem najbližjem krogu sorodnikov in znancev, koliko pa jih še ima to srečo, da bi umrli lepe, naravne smrti, da bi preprosto in mirno zaspali, ko so dovolj stari, brez bolečin, trpljenja in strahov? Zakaj tako trdovratno verjamemo v iluzije, pa čeprav je očitno, da so to samo iluzije?

Dobro in varno se počutimo ob tem, v kar radi verjamemo, pa naj bo še tako neumno. Novodobna religija. In tudi preprosto zato, da bi se lahko še naprej nenehno in nekaznovano nažirali in nalivali, vsi zasvojeni s hrano in pijačo, fiksirani na te, lahko dosegljive objekte poželenja – ravno zato, ker se nam zdijo resnične vrednote življenja, kot je na primer ljubezen, nedosegljive. Pa četudi bi na zdravniških haljah z velikimi črkami pisalo, kot piše na cigaretnih škatlicah, POZOR – ZDRAVNIK UBIJA, bi še vedno rinili za vsako figo k zdravniku! Človeška neumnost je neizmerna.

Še pred sto leti so predniki današnjih zdravnikov uspešno prodajali »zdravilne« kroglice iz krokodilovih iztrebkov in zmletih podganjih repov, puščali kri, klesali luknje v lobanje, da bi iz njih ušli zli demoni in zganjali še za debelo knjigo podobnih vragolij. V čem pa se od tega razlikuje današnja medicina? Moji mami so s kob altovo bombo zažgali ves prsni koš, tako da je bila koža videti tako, kot če bi na okostnjak napel pergamentni papir, pogoltnila je na kupe tablet, po žilah so se namesto krvi pretakali vbrizgani strupi, umrla je v bolnici. Očimu so odrezali neko piko na nogi, potem pa, ko se ranica ni zacelila, so nanjo prišili kos kože s stegna, vse skupaj se je zagnojilo, dobil je antibiotike, zaradi njih alergijo in srbečico, proti kateri je dobil še druga »zdravila«, zaradi katerih je dobil halucinacije, zaradi česar so ga zaprli v umobolnico, kjer je dobil tisto moderno, na vse antibiotike odporno bakterijo, kljub temu pa so ga še naprej nalivali z antibiotiki, dokler ni siromak umrl. Neskončno takih primerov bi še lahko našteval, pa saj jih vsi poznate, le odprite oči! Zbudite se!

V naših glavah tiči zabit stoletni vzorec, da naj bi nas zdravnik lahko rešil vseh težav – saj nas reši, a na ravnokar opisan način, glave pa običajno ostanejo do smrti zabite – r azen redkih izjem, ko se zbudijo pet pred dvanajsto. Za vse bolezni obstaja en sam vzrok: ne-sonaraven način življenja! In za vse bolezni obstaja ena sama rešitev: sonaraven način življenja! Že pred petdesetimi leti so znanstveniki pravilno predvideli globalne vremenske katastrofe, ki se danes že dogajajo zaradi tega, ker je človek porušil naravno ravnotežje – a vzrokov še vedno nismo odpravili.

Svetovna konferenca o reševanju planeta pred temi katastrofami je pravzaprav propadla kot žalostna farsa enostavno zaradi premoči kapitala, za katerim se skriva nenasitni pohlep manjšine ljudi, ki imajo ves denar in s tem vso oblast v svojih rokah (Schreiber: »Das ABC des grossen Geldes«). Okoljevarstveniki že desetletja opozarjajo na pogubnost razvoja v kmetijstvu z uporabo umetnih gnojil in pesticidov, zato se je že pričelo ustanavljanje ekološkega kmetovanja – žal pa si velika večina prebivalstva še vedno ni ozavestila nujnosti popolnega prehoda na ta način pridelovanja in nujnosti zdrave prehrane.

Znanstveniki tudi najresneje opozarjajo na nevarnost genskih manipulacij – industrijski giganti kot MONSATO pa s svojim kapitalom še nadalje nemoteno podkupuje politike in se nezadržno kot kuga razširja po vsem svetu s svojimi zahrbtnimi projekti – z edinim namenom brezobzirnega bogatenja na račun uničevanja ljudi in narave. Kot v posmeh vsemu pa podkupljeni politiki gredo, tako v ZDA, kot tudi po vsem svetu, v Evropi in kot je zadnje čase videti, tudi v Sloveniji, tako daleč, da bodo v kratkem na tržišču samo še degenerirana semena rastlin, za katere bodo ljudje prisiljeni kupovati vedno nova semena samo od Monsata, saj semena teh rastlin so tako zmanipulirana, da niso več plodna. Pri tem pa nihče noče vedeti, kaj se bo pravzaprav zgodilo v organizmu tistih ljudi, ki se že sedaj hranijo z uvoženimi, gensko manipuliranimi rastlinskimi produkti, ki so že zdavnaj ušli iz svojih meja (gl. Goethejevo pesnitev: »Črnošolec«).

Nadalje so znanstveniki že zdavnaj opozarjali na neustreznost atomskih elektrarn, zdaj pa smo že bili priča katastrofam v Černobilu in na Japonskem, katere se prav gotovo tičejo celotne populacije tega planeta. Politiki pa samo ustvarjajo videz, kot da se bo zadaj - zdaj ta način pridobivanja energije ukinil, kar pa je v resnici samo kost za glodanje, vržena prebivalstvu planeta, dejansko pa atomske centrale veselo puhajo svojo grozljivo pesem še naprej, pač do naslednje in naslednje katastrofe; seveda tudi pri nas. Masovni mediji, ki naj bi sicer svobodno in nepristransko poročali ljudstvu vso in polno Resnico, so na žalost pod kontrolo in v prid vodilnim lobijem, saj drugače tudi ne more biti – z redkimi izjemami, ko se tu pa tam kakšen moderator uspe prebiti, da mu dovolijo sramežljivo polnočno oddajo, katero pa seveda vidi in sliši samo nekaj ljudi.

In spet smo odgovorni sami za vse, kar se nam dogaja, saj to sami dopustimo. In kar je najvažnejše in téma tega članka, vsi skupaj tudi progresivno zdravstveno propadamo – farmacevtska industrija in bela zdravniška mafija pa nam še naprej ponujata kot rešitev kemične strupe in grozljivo nasilnost tako imenovanih »zdravilnih« postopkov – seveda pa gre v prvi vrsti le za njihove mastne zaslužke, načrtno poneumljanje celotnega prebivalstva preko agresivnih medijskih reklam in zgrešenega vzgojnega sistema. Pri tem se vešče in hinavsko skrivajo za domnevno »skrbnostjo za zdravje ljudi«. Če bi nam ostalo še kaj zdravega človeškega razuma, bi zlahka prepoznali, da je nekaj hudo narobe spričo dejstva, da istočasno raste tako število obolenj, kakor število zdravil in zdravilnih postopkov! Resnica je celo bolj boleča: čim več je zdravil in zdravilnih postopkov – tem več je bolezni! Ni odveč, če znova opozorim, da sami podpiramo vse to, dokler pričakujemo zdravila, jih celo zahtevamo in jih kupujemo – direktno, ali preko zavarovanja. Samo obsojanje in pritoževanje ne privede nikamor; vse spremembe lahko vedno začnemo izključno pri sebi! Ne podpirajmo več teh neumnosti! To je dovolj. Kaj pa »odgovorna« ministrstva?

Seveda tudi ta podpirajo ustaljeni sistem vladajoče manjšine nad večino – čemur se potem reče »demokracija«. Ministrstvo za šolstvo niti malo ne pomisli, da bi uvedlo v obvezne učne programe temeljite spremembe kot na primer, da bi mladino poučili o sonaravnem načinu življenja, o zdravih medčloveških odnosih, o osebnostnem in duhovnem razvoju. Ministrstvo za zdravstvo pa samo podpira farmacevtsko – zdravniški lobi. Kaj pa drugega? Ko sem tja poslal mojo knjigo »Popolno zdravje«, je bil edini odgovor: popolno ignoriranje! Vseeno se spet vsiljuje isto vprašanje: kdo pa je izvolil in postavil ministre? Naslednjič moramo bolje pretehtati, komu bomo oddali svojo moč. Kaj pa Zavod za zdravstveno zavarovanje?

Človek bi pričakoval, da bo vsaj ta na strani ljudi, ampak ne! V glavnem služi le kot »posrednik« za ta namen, da se še naprej lahko uradno finansira pogubne zdravstvene postopke, katerih bi posamezniki sami sicer ne zmogli sami plačati. Ker pa morajo vsi ljudje po zakonu plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in tudi za obvezno – »prostovoljno« zavarovanje«, se sredstva tako prisilno zbirajo, po potrebi s pomočjo zakonodajalca ob vsakem času tudi ustrezno povečajo in vsa zlagana »mašinerija« se lepo nemoteno odvija naprej, v brk nič hudega slutečemu ljudstvu, ki je prepričano, da ima s tem zavarovanjem nekoga, ki bo zares poskrbel za njegovo zdravje. Bridka prevara! Normalno bi bilo, da bi ZZZS podprl gibanja kot je na primer Preporod s svojo šolo za zdrav način življenja in masovno osveščal ljudi, ampak ne! Igra samo vmesni člen med farmacijo, zdravstvenimi organizacijami in ljudstvom, da vse skupaj daje videz lepo urejenega sistema »za narodov blagor«. Ampak samo na videz. Kdo pa voli poslance, ki potem izglasujejo ustrezne zakone? Spet mi sami.

Vseeno je treba jasno videti sedanje izhodišče, da bi prihodnjič pravočasno in bolj aktivno sodelovali pri sestavljanju političnih programov in bi jih ne prepustili drugim, ki našo ignoranco ravno zato lahko izkoristijo. Zdaj vsi tičimo ukleščeni v sistemu, ki ga je težko premakniti, ampak počasi bo že šlo. Zaenkrat je dovolj, če se prebudi zavest, kje se nahajamo in zakaj. Pa tudi kam hočemo in kam nočemo. Pa poglejmo še malo bolj detajlno, kaj se v resnici dogaja na področju zdravstva: Franz Konz v svoji debeli knjigi »Urmedizin« (Pramedicina), ki je izšla v nakladi 5.000.000 izvodov (Interessengemeinschaft Zurück zur Natur, CH-7512 St. Moritz-Champfer, Via Suet, Chesas 8B, 1995), točno in skrbno dokumentirano navaja vse prevare zdravnikov in farmacije ter poziva na vrnitev k naravi in upoštevanju naravnih zakonov – ljudje pa kljub vsemu še vedno in vedno bolj verjamejo lažem, ker je to za njih udobneje in ker so se pustili cela stoletja masovno, načrtno poneumljati in ker niso rešili istočasno tudi problemov na čustvenem, mentalnem in energijskem področju.

V celi debeli knjigi pa nisem zasledil niti enega samokritičnega stavka kot na primer: »zakaj sem jaz sam toliko časa slepo zaupal drugim in kupoval njihove pogubne strupe«? Še več: »ali bom s tem svojim podpiranjem nečesa, kar sem prepoznal za slabo, še naprej nadaljeval, sedaj, ko nisem več slep«? Če predpostavim, da so vsak izvod te knjige prebrali vsaj štirje Nemci, potem je z vsebino seznanjena že četrtina nemškega prebivalstva; sedaj pa se pojavi pravcati fenomen: zakaj potem ta četrtina tudi sama ne preide na zdrav način življenja, temveč le izredno redki? So stare navade močnejše od razuma? Je lenoba močnejša od prevzema lastne odgovornosti zase? Ali pa morda ljudje posegajo še naprej po nezdravi hrani, ker so preprosto zasvojeni s hrano – kot nadomestkom za nedoseženo ljubezen in za polnjenje čustvene praznine? Ta odgovor se mi zdi poleg tistega, ki sem ga že omenil v drugem odstavku, še najbližje resnici, posebno če to primerjam z mojimi izkušnjami in izkušnjami v krogu znancev pri nas. V glavnem pa si vsi, ki se imajo za »civilizirane«, ne samo v »ogradah« posameznih držav, kot na primer Nemčija ali Slovenija, zaenkrat še ne morejo pomagati iz klešč celotnega sistema svetovnega kapitala, ki vodi svoje politike kot marionete na vrvici in drži vse ljudi planeta trdno pod kontrolo. Pa se najbrž tudi ni treba boriti s to pošastjo kot Don Quijote z mlini na veter?

Razumem pa, zakaj je nemški avtor Konz bil prisiljen svojo knjigo objaviti v nevtralni Švici. Seveda: zaradi današnjega, še vedno srednjeveškega, preganjanja tistih, ki širijo resnico in s tem škodujejo dobičku zdravniških lobijev. Kljub temu je v Nemčiji že na stotine specializiranih odvetnikov za tožbe proti zdravstvenim ustanovam, ki so očitno in dokazano zakrivile poškodbe bolnikov. Kaj pa pri nas v Sloveniji? Pacient mora pred operacijo, starši pred cepljenjem otrok in drugimi škodljivimi operacijami, »za vsak slučaj« podpisati, da prevzemajo odgovornost za zdravni� �ko početje – namesto da bi zdravnik podpisal odgovornost za predlagane ukrepe, kot bi bilo samo po sebi umevno! Narobe svet! Uprimo se in zahtevajmo, naj zdravnik podpiše, da sredstva, katera predpisuje, ne bodo škodovala! V nasprotnem primeru teh sredstev pač ne bomo uporabili in ne bomo dopustili posegov na nas in naših otrocih, to je vse, kar je treba storiti. (gl. mojo knjigo: »Popolno zdravje«, priloga »Izjava zdravnika«). Torej je druga stran medalje taka, da tudi ljudje sami, seveda tudi Slovenci, še vedno ne prevzemamo svoje lastne odgovornosti in zato slepo dopuščamo vse navedene malverzacije. Na primer cepljenje svojih otrok, ki je, kot je že zdavnaj znanstveno dokazano, izredno pogubno, saj za vedno uniči otrokov naravni imunski sistem – očitno samo s tem namenom, da se za vse življenje pridobi »stranko«, ki bo prisiljena v odvisnost od farmacijsko – medicinske mafije. (Literatura: Hans Ruesch: »Die Pharma Story – der GROSSE Schwindel«, Joachim F. Grätz: »Sind Impfungen sinnvoll?«, Simone Delarue: »Impfschutz – Irrtum oder Lüge?«, Harris L. Coulter: »Impfungen – der Großangriff auf Gehirn und Seele«, F. S. Delarue: »Impfungen – der unglaubliche Irrtum«, Dr. G. Buchwald: »Impfschadensbegutachtung«, gl. tudi dokumentacijo slovenskega društva »SVOD«). Ljudje tudi še naprej sami dopuščamo masovno rezanje svojih organov, čeprav je že več kot očitno, da s tem ni možno ničesar rešiti! Gre samo za dobiček. Na primer samo za domnevno »zdravljenje« raka, pa samo v RS: za 20.000 primerov letno x 10.000 EUR = 200.000.000 EUR letno! Preprost izračun, kajne?

V interesu pacientov pa bi bilo potrebno le to, da se odstranijo vzroki za nastanek pogubnih bolezni – ne pa posamezni človeški organi. Česa torej manjka? Lastnega zavedanja in lastne pameti! Masovno odstranjevanje mandljev, slepičev in drugih pomembnih organov je pravzaprav blasfemija (bogokletnost) – saj Stvarnik ni ustvaril ničesar odvečnega v našem telesu. Vse, kar je zares nujno potrebno odstraniti, so pogubni vzorci v naših glavah – vzorci namreč, da zdravnik ali kakršenkoli zdravilec lahko karkoli zdravi!!! Naravno se zdravi lahko samo organizem sam, če ga ne motimo in dodatno obremenjujemo s svojimi neumnimi manipulacijami in mu namesto teg a pomagamo. Pomagamo pa mu lahko edino na ta način, da spremenimo svoja neumna prepričanja, spremenimo ne-sonaraven način življenja, očistimo telo, misli, čustva, energijski pretok in dušo ter preprosto dopustimo, da se avtomatično spet vzpostavi naravno ravnotežje. Dr. Galina Šatalova, članica ruske akademije znanosti in predsednica komisije za izbor kozmonavtov, je v svoji knjigi »Vybor puti« (izbira poti) že leta 1996 objavila znanstvene dokaze za popolno zgrešenost sodobne, tako imenovane »uravnovešene prehrane«, ki kljub temu še naprej zavaja milijarde ljudi po svetu, da se dobesedno nažirajo do smrti – samo zaradi dobičkov prehrambene in kemične industrije. Namerno in masovno se poneumlja populacijo s širjenjem laži, češ, da naj bi človek potreboval dnevno 2.500 do 3.000 Kilokalorij, ustrezno tabelam, ki jih ti vrli prevaranti predpisujejo, seveda za mastne honorarje, ki jih za to nečedno dejavnost prejemajo. Dejansko pa je dokazano, da potrebujemo samo 250 do 400 kilokalorij dnevno!

Avtorica je tudi dokazala, da človek poleg izkoriščanja kalorij v hrani lahko izkorišča še druge vrste energij, kot so biološka energija (miši, ki so dobivale naravno mleko, so uspevale, medtem ko so druge, ki so dobile u metno zmes s popolnoma identično kemično sestavo, kmalu propadle), sončna, kozmična in še cela vrsta le malo neraziskanih subtilnih, visokofrekvenčnih energij (Jasmuheen: Lichtnahrung«), katerih obstoja danes že ni več možno zanikati (ker pa ni komercialnega in vojaškega interesa, za te raziskave nihče ne da denarja), a za njih so vedeli že pradavni modreci (»prana«). Če človek prileze iz vode, niso potrebni nobeni znanstveni dokazi, da je ta človek potem seveda moker – če pa nas vseskozi prežemajo te fine energije, tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da naše, okolju prilagojene celice, lahko neposredno izkoriščajo te energije, ki jih avtorica imenuje »informacija«, kot del triade materija – energija – informacija, kar je vse prisotno tudi v t.i. »neživi« materiji. G. Šatalova je s poizkusi dokazala, da je njena ekipa pri 500-kilometrskem super-maratonu skozi puščavo dejansko porabila samo desetino tistega, kar sicer uradna znanost pre dpisuje kot nujno potrebni minimum hrane in pijače.

Švicarski zdravnik Bircher-Brenner je celo predlagal ovrednotenje živil, ne po sposobnosti, koliko toplote lahko proizvedejo, temveč po sposobnosti akumulacije sončne energije. Dokazano je torej, da je uradna prehrambena teorija docela zgrešena, a spremenilo se ne bo nič vse dotlej, dokler ne bomo ljudje sami opustili svojih pogubnih razvad, prepričanj in užitkov. Stojimo torej na razpotju, točno vemo, v katero smer moramo, a se še nismo odločili. Šatalova je samo z učenjem zdrave prehrane, pravilnega dihanja in gibanja pomagala ozdraveti ogromnemu številu ljudi, ki so imeli raka in druge pogubne bolezni, vendar je zaradi svojega oznanjanja preproste naravne resnice imela veliko nasprotnikov med »belo mafijo«, ki se je v zadnjem času seveda pojavila tudi v Rusiji, zato je bila celo črtana iz internetnega informacijskega sistema Wikipedia, da bi bilo videti, kot da je samo neka nepomembna avtorica! Dr. Šat alova je letos stara 95 let, vitalna in lepa oseba (gl. njene knjige in filme na internetu, »You tube«).

Tistemu, ki Resnico zares išče, jo lahko tudi najde, saj je dandanes spričo interneta in drugih možnosti ni več možno dolgo prikrivati. Kaj pa pri nas? Tudi v Sloveniji oznanjajo posamezniki in organizacije kot je Preporod, že desetletja preprosto resnico o sonaravnem načinu življenja, ki je edini možni izhod iz zdravstvene krize vseh ljudi – a odgovorni ministri za šolsko vzgojo in zdravstvo še vedno mižijo ter ničesar ne ukrepajo! Oziroma pojavi se celo tu pa tam kakšen domišljav uradni »zdravnik«, da ljudi, ki govorijo resnico, javno napade kot »šarlatane« (letošnja televizijska oddaja). V resnici so vse hvale vredni programi Preporoda za skupinsko postenje in šolo zdravega načina življenja, a mediji se do njih še vedno zelo mačehovsko obnašajo. Na voljo so odlične knjige, kot na primer: Marjan Videnšek: »S postom do zdravja«, »Živa hrana«, Ernst Günter: »Živeti brez bolezni«, Joša Medved: »Popolno zdravje« in druge – a kaj, ko še vse premalo ljudi sploh ve za njih. Namesto da bi te programe podprla vsa ministrstva, ZZZS in vsi organi, ki naj bi bili po svoji služ beni dolžnosti obvezani storiti vse za resnično zdravje ljudstva in so za to pravzaprav tudi plačani, vsa posamezna prizadevanja samo po malem vegetirajo izključno po lastni iniciativi. Naravna samodejna ozdravitev organizma uradno še vedno velja za dvomljivo »alternativo« in za šarlatanstvo, čeprav je že zdavnaj več kot očitno, da je to edini res možni izhod iz zdravstvene krize! Neizpodbitni dokazi so pričevanja bivših bolnikov, katere je uradna medicina že spustila iz krempljev kot »neozdravljive primere« in ki so potem kot po čudežu sami ozdraveli. Za program Preporoda se zanimajo tudi že strokovnjaki iz Nemčije in ZDA – a RS pa medtem še vedno spi.

Namesto da se sredstva plačnikov davkov in prispevkov zdravstvenega zavarovanja zbirajo v žepe prej imenovanih lobijev, bi odgovorni v RS po zdravi človeški pameti morali nujno podpreti prav ta program in ga razširiti tako, da bi se drastično zmanjšalo število obolenj v Sloveniji (saj to naj bi pravzaprav moral biti naš skupni cilj, mar ne?), ki je kot majhna državica v zdravem okolju naravnost predestinirana za to, da pokaže celemu svetu, kaj se da storiti tam, kjer je zares volja! Koliko sredstev bi lahko prihranili! (nič hudega, če bi se posledično zmanjšal dobiček zdravstvenih ustanov – te bi bile na ta način vsaj prisiljene, da svojo dejavnost preusmerijo v bolj konstruktivno: na primer masovno poučevati ljudi o zdravem načinu življenja v smislu Hipokratove modrosti, da je preventiva boljša od kurative. Še naprej dopuščamo, da uradni medicinski lobiji medtem vedno znova širijo naravnost perverzne reklame po masovnih medijih in plakatih – z edinim ciljem, poneumljati in pridobivati vedno nove stranke za kupovanje nesmiselnih in škodljivih farmacevtskih preparatov, za dobičkonosno rezanje organov in za podobne krute, neusmiljene prevare. Če pogledam samo tiste, 10m visoke reklamne plakate za aspirin, ki je dokazano izredno škodljiv (gl. S.P.A.I.N.), se moram vprašati, ali je tisti, ki je za takšno početje izdal soglasje, popoln ignorant, ali pa je prejel mastno podkupnino; drugače si ne znam razlagati.

Tudi po vseh masovnih medijih stalno tečejo vsiljive reklame za farmacevtske izdelke, ki naj pričarajo vtis, da je zdravje možno kupiti. Pred kratkim sem videl plakat, na katerem se upodobljena oseba gleda v zadnjico; podnapis pa poziva na »pravočasno operacijo črevesnega raka! Vse skupaj naj bi bilo videti kar se da človekoljubno – vendar kdor zna uporab ljati lastno glavo, se bo kar zgrozil: kako pa naj bo sploh operacija »pravočasna«? Le kako je možno ljudi tako vleči za nos, da se jim ponujajo operacije kot »pravočasne ukrepe«? Kaj bi bilo zares pravočasno? Uvesti v obvezne šolske programe poučevanje sonaravne, človeku primerne, žive prehrane in sonaravnega načina življenja!!! Kar poglejmo, kaj še dandanes dobivajo šolski otroci za malico, kaj dobijo delavci kot »hrano« v kantinah in kaj dobijo kot »hrano« celo bolniki v bolnicah, ki so ravnokar prestali najtežje operacije: zrezek in krompir, za povrhu pa še druge strupe! Skratka: kamor pogledamo, povsod sama laž in prevara! Zakaj pa jo vsi tako naivno podpiramo? Preprosto zaradi slepega zaupanja, zaradi lastne trenutne udobnosti in pomanjkanja zavedanja!

Znani so mi primeri zdravnikov, ki so dovolj zavedni, da navzlic »uradni liniji« predpišejo bolniku post, zdravo, naravno, presno prehrano in gibanje na zraku – a bolnik jih potem v zahvalo za toži pri predstojniku, češ, da mu zdravnik ni hotel predpisati ustreznih tablet, ki bi ga pozdravile! Krivi smo torej vedno ljudje sami. Prav zdaj pa je prišel čas, da vsak posameznik končno odpre oči in se odloči, ali bo še naprej podpiral laži in brezobzirno uničevanje samega sebe, vseh ljudi in celotnega planeta – ali pa bo vsak prevzel odgovornost in odločanje zase v svoje lastne roke in začel misliti s svojo glavo. Hkrati bi s tem lahko spet nastalo upanje, da si ozavestimo, da smo vsi eno – tako bi lahko iz teh posameznikov spet nastala kritična masa najprej tistih 5% in postopoma več, kar bi v končni fazi edino lahko rešilo tudi cel svet – zakaj pa se to ne bi zgodilo najprej ravno v Sloveniji?

Izberimo končno tisto manj udobno možnost in prepoznajmo preprosto Resnico. Spomnil sem se na šalo, ki sem jo slišal za časa službovanja v bivši »DDR« - ali Vzhodni Nemčiji, kot smo temu rekli, in sicer na račun demokracije, ki so jo toliko opevali: »demokracija je, če je vsak posameznik PROTI, vsi skupaj pa ZA«. Tudi pri odnosu do našega zdravja je podobno, le z nasprotnim pre dznakom: »vsak posameznik je seveda ZA svoje zdravje, vsi skupaj pa v resnici delujemo PROTI«. Tudi tukaj gre načeloma za isto samoprevaro: ni namreč ljudstvo (»demos«) tisto, ki odloča – temveč odločajo v našem imenu in na naš račun samozvani, vodilni, prevarantski in nesramno izkoriščevalski lobiji (kar pa spet dopuščamo mi sami). Spoznajmo vendar spet, kako se živi sonaravno, počistimo vso nesnago iz naših teles, pa tudi iz glav, iz src in iz duše! Pa počistimo končno tudi s temi lobiji! Če si domišljamo, da smo lahko pametnejši od Stvarstva, torej od Narave same, je to preprosto blasfemija, ker modrosti Stvarnika ne bomo nikoli dosegli in ker očitno niti še nismo doumeli niti lastnega človeškega organizma in njegovih neskončnih možnosti. Eno mojih največjih spoznanj na poti do zdravja in do notranjega dušnega miru je to, da je že po naravi vse tako kot mora biti – če le ne delujem proti njej, katere del sem tudi sam. Prenehal sem torej cepetati in se neprestano boriti »proti« nečemu – samo zato, ker so mi vtepli ta neumni vzorec v glavo z namenom, da bi vse življenje kupoval raznovrstna orožja za ta nesmiselni boj »proti« nečemu.

Prepoznal sem v sebi še celo kopico drugih napačnih vzorcev, ki mi jih je vcepila družba (pardon: za katere sem sam dopustil, da mi jih vcepijo) in prepoznal sem resnične vrednote življenja (Aura oktober 2011). Naučil sem se ločiti laž od resnice. Odločil sem se za svoje zdravje in za zdravje plane ta, za svoj notranji mir in mir po svetu, za svojo radostno ustvarjalnost in radost v svetu, za ponovno vzpostavitev ravnotežja in harmonije v meni in v okolju, za ljubezen do sebe in na vsem svetu. In to je vse in največ, kar lahko stori vsak posameznik – skupnost pa naj bi sestavljali posamezniki, ki ne bi smeli dopuščati, da njihove interese zastopajo samozvani, samo navidezno izvoljeni predstavniki, ki v resnici zastopajo interese lobijev in izkoriščevalske manjšine. Kakšen je trenutni izhodiščni položaj? V resnici smo zaenkrat še vedno skoraj vsi ljudje ujetniki naše civilizacije. V resnici je kljub vedno večjemu številu domnevnih »zdravil« in »zdravilnih postopkov« (kakšnih 220.000) vedno večje tudi število bolezni (približno 40.000).

Današnji »zdravniki« veliko vedo o boleznih – o zdravju pa skoraj nič! Pa tudi navadni ljudje se pretežno pogovarjajo le o svojih boleznih, saj o zdravju skorajda nimajo pojma. Danes je že normalno, da se otroci rojevajo v porodnišnicah namesto doma, da ljudje vse življenje jemljejo »zdravila«, ki so v resnici strupi, da umirajo v bolnišnicah namesto doma, da nosijo proteze namesto lastnih zob, da nosijo očala, živijo v nezdravem okolju namesto v naravi, da se prepuščajo operacijam, ki v resnici ničesar ne izboljšajo, da se podajajo v mnoge odvisnosti, za katere se še zavedajo ne, da so odvisnosti (hrana!), da jedo strupe namesto hrane, da se prepirajo namesto da bi se ljubili, da se pripravljajo na vojne namesto na mir (seveda pod pretvezo »obrambe«), da se vsi pehajo za denar namesto za srečo in še za debelo knjigo podobnih norij. Ne zavedajo pa se, da vse to, kar počnejo vsi, ravno zaradi tega velja za »normalno«, ni pa niti najmanj naravno! V resnici si vsi želimo biti in ostati zdravi, srečni, aktivni, ustvarjalni člani družbe tja do visoke starosti – a ta družba nas uči nepravilne nauke, hladnokrvno računa z našo zgodnjo smrtjo (približno takrat, ko bi morali začeti prejemati pokojnino), računa z zaslužki na račun našega zdravja, nesramno in brezobzirno izkorišča naravo in ljudi. V tisti skupnosti, kateri pravimo »družba«, v resnici diktira le nekaj ljudi, ki imajo ves kapital in vso oblast v svojih rokah in jim je popolnoma vseeno, kako dolgo in kako kvalitetno bo živelo vse prebivalstvo tega planeta, kakšni bodo vplivi njihovega neizmernega pohlepa na okolje – važno jim je samo eno: njihovo neprestano bogatenje, pa četudi bodo na koncu klavrno končali tudi sami. To je preprosto družbeni rak. Ustvarjamo pa ga mi sami. Bogati bogatijo na račun množice revnih, saj od nekod mora prihajati denar. Zakaj vendar kupujemo stvari, za katere zanesljivo vemo, da so nesmiselne?

Mislimo, da ne moremo živeti brez politikov, kateri prejemajo bogate plače iz našega denarja – ti pa se potem v glavnem brigajo le zase in izvajajo cirkuško predstavo medstrankarskih bojev, namesto da bi poskrbeli za blagor skupnosti, ki jih je izvolila. Mislimo, da ne moremo brez policije, ki pa raje pobira globo, kakor pa da bi zares zaščitila šibke pred nasilnimi in da bi vzpostavila red namesto nereda, od katerega pač živi. Njim za ukrepanje ne zadostuje očitna grozeča nevarnost ali konkretne grožnje; ne, počakati je treba, da se najprej zločin zares zgodi, šele nato se čutijo poklicane, da bi ukrepali. Zdravniki služijo od bolnih namesto od zdravih. Cariniki in trgovci živijo od mej, katere so ustvarjene kot ograde za živino, da bi ravno zaradi teh mej nastale razlike, na katerih se lahko potem trgovci mastno zaslužijo. Mislimo, da potrebujemo orožje in vojsko, da bi zaščitili svojo varnost, a to orožje potem pristane nekje v Afriki ali Aziji in služi za pobijanje nedolžnih žrtev – potem ko so prekupčevalci predhodno mastno zaslužili. Oče tepe starejšega sina, ker je ta tepel mlajšega brata. Nori svet!

Nori smo mi sami. Oglejmo si še nekaj detajlov, ki se nanašajo predvsem na zdravje. Pojma »zdravje« ne smemo razumeti samo na telesni ravni. Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč zajema tudi celotno bitje posameznika, torej tudi duševnost in potem vključuje tudi skupnost vseh ljudi, vseh živih bitij, vsega neživega, vsega, kar nas obdaja in kar je v nas. Če si kot bolnik želim doseči zdravje, se moram najprej zavedati, da sem tudi sam del narave. Tukaj že naletimo na največje težave, ker civilizacija ni zgrajena na harmoniji z naravo, temveč proti njej. Nadalje mora najprej vsak sam prevzeti odgovornost za svoje zdravje v lastne roke, ker bi sicer oddal svojo moč v tuje roke. Kot posameznik sem svobodno bitje in lahko se zase odločim, da bom poslej živel v skladu z naravnimi zakoni – ne pa z nekimi umetnimi, protinaravnimi normami, pa naj se zdijo še tako »normalne«.

Če je človek pri sedemdesetih že betežen starček, se nam to morda zdi normalno, ni pa še zdale� � naravno. Očitno niti tega ne vemo, kako deluje prehrana na naš organizem, čeprav se hranimo odkar obstajamo, zato se prostovoljno, kolektivno, bolj in bolj zastrupljamo, namesto da bi hrana bila naše zdravilo. Edini vzrok za vse bolezni je ne-sonaravno življenje. V resnici ni treba niti rezati, niti popravljati posameznih organov, temveč najprej in predvsem popraviti vzorce v lastni glavi. Namesto da bi se medicina posvetila spoznanju celote, se je stoletja posvečala samo čedalje manjšim detajlom in se končno v njih povsem izgubila. Danes poznamo 170 različnih medicinskih disciplin, ki se druga od druge čedalje bolj oddaljujejo, še najbolj pa od človeka samega. To je žalostno dejstvo. Nazor, da naj bi zdravje bilo samo odsotnost bolezni, seveda tudi ne more tvoriti osnove za dobro zdravstveno preventivo, skladno temeljnemu načelu, da je preventiva boljša od kurative. Zdrav človek napravi tri do štiri vdihe na minuto, bolan pa 18 do 20; zdrav človek porabi na 24 ur 250 do 400 kilokalorij, bolan pa 1200 do 1700.

Iz tega podatka se lahko izračuna tudi dejanska dnevna energijska potreba, ki je daleč pod tisto, ki jo priporočajo tako imenovani »prehrambeni strokovnjaki« in zagovorniki »uravnotežene zdrave prehrane«. V resnici se dandanes v zahodni civilizaciji velika večina ljudi preveč nažira, lahko rečemo celo, da se v enem delu planeta ljudje nažirajo do smrti, v drugem pa umirajo od gladu! Popolnoma zdrav človeški organizem je sistem, ki lahko sam regulira vse svoje življenjske procese, katerih pa današnja medicina še ni povsem dojela in tudi ne pozna prave definicije zdravja. Zato je treba iskati način, kako bi samodejne zdravilne procese organizma kar najmanj ovirali. Bolezni so samo fizični izraz naravnih ozdravitvenih procesov organizma.

Nemogoče je ignorirati dejstvo, da so ti procesi, potem ko so bili pri nekem posamezniku ponovno vzpostavljeni, dokumentirano in dokazano povrnili zdravje že mnogim ljudem, katere je uradna medicina poprej že bila obsodila na smrt. Pa vendar si javnost še vedno zatiska oči! Nikoli ne gre za motene funkcije posameznih organov, temveč za motenje delovanja celotne sposobnosti organizma, da zdravi samega sebe. Človek je ustvarjen tako, da se je neprestano sam sposoben regenerirati in se tudi adaptirati na vedno nove pogoje, se stalno izpopolnjevati v svojem razvoju – sedanji dejanski razvoj pa pelje v propadanj e, v degeneracijske bolezni, ravno zaradi množice »zdravil«, kar dokazujejo vsako leto objavljeni podatki v angleškem almanahu »S.P.A.I.N.« Sistem naravne ozdravitve je po dr. Šatalovi osnovan na treh stebrih: duhovno, psihično in fizično zdravje. Duhovno zdravje, ki je na prvem mestu, pomeni odsotnost egoizma, težnjo po samouresničenju v radostni ustvarjalnosti zase in za skupnost, potrpljenje, toleranco, stremljenje po skladnosti z naravo in razumevanju njenih zakonov in po ljubezni v najširšem pomenu besede, po ljubezni kot stalnem stanju duha. Tak človek torej ne živi na račun drugih in nima slabih namenov. Zaveda se, da lahko sam bolje preživi, če bodo bolje preživeli tudi vsi ostali v skupni harmoniji. Ustvarja ravnotežje in red namesto nereda. S tem duhovnim zdravjem je tesno povezano tudi psihično zdravje: harmonično sodelujeta človekova zavest s podzavednim, da tako skupaj zagotavljata dobro avtomatično delovanje vseh organov organizma.

Človek je odvisen od okolja, v katerem živi, zato mora nanj paziti. Proces zavedanja in očiščevanja od vseh škodljivih mentalnih, emocionalnih in vedenjskih vzorcev pa je nujen predpogoj. Fizično zdravje pa pomeni najprej osvoboditev izpod degenerirane civilizacije in njenih škodljivih, pogubnih družbenih vzorcev, pa naj se nam zdijo še tako »normalni«, saj bomo sicer stalno trpeli v občutku, da nas družba izloča kot »nenormalne« posebneže, ki »ne tulijo z volkovi«. S škodljivimi vplivi je treba prekiniti že v embrionalni fazi, saj sicer že zarodek dobi pogubne impulze zaradi protinaravnega načina življenja njegovih staršev. O pomenu dihanja: najprej se moramo naučiti pravilnega dihanja, saj ravno dihanje je najvažnejša človekova potreba. Z dihanjem se ustvari najboljša povezava človeka s silami v vesolju (Lynne Mc Taggart: »Polje – po sledeh nevidnih sil v vesolju«), o kateri danes še vse premalo vemo. O naravnem dihanju pa seveda ne more biti niti govora v nekem, s strupenimi hlapi nasičenem mestu, ali ob neki že zdavnaj zastrupljeni reki. Sodobna medicina, kot že rečeno, žal nima kriterijev za definicijo popolnega zdravja, saj je postalo »normalno«, da je človek že od svojega rojstva zaznamovan z boleznijo, čeprav še latentno. Tako na primer tudi velja postulat, da naj »normalni« ljudje napravijo na minuto 18-20 vdihov in izdihov, medtem ko jih popolnoma naravno zdravi potrebujejo samo 4-6, kot je dokazala G. Šatalova.

Povprečen človek si misli: »Kaj pa naj modernega človeka sploh briga uskladitev lastnih življenjskih ritmov z ritmi v vesolju«? Popolnoma odsotna je osebna odgovornost vsakega posameznika za lastno zdravje. Pa poglejmo dihanje v zvezi s prehrano: če torej primerjamo teh 18 vdihov z veljavno prehrambeno teorijo, potem postane jasno, da se človeka zaničljivo primerja s parno lokomotivo: določena količina premoga in ustrezna količina zraka in že se račun izide! (Ali ni ta primerjava uradnih parametrov žalostna? Družba zares v človeku vidi samo potrošnika. Koliko nesoglasij! Akupunkturo se zaradi njenih ugodnih učinkov že prizna tudi v Evropi - a energijske kanale, po katerih teče energija in ki jih uporablja akupunktura, pa se zavrača kot znanstveno ne-osnovane). Ponoči diha človek počasi in v ritmu, ki je usklajen z ritmi vesolja – zato se takrat lahko napolni z energijo! Dandanes pa ima vse več ljudi težave tudi s spanjem, ne upoštevajo dejstva, da je izredne važnosti, da se odpravimo spat najkasneje do 22-te ure, da smo sproščeni in mirni ter da ne gremo v posteljo s polnim trebuhom. Bolj ko t se oddaljujemo od naravnih ritmov (sonce, luna, planeti itn.), bolj se slabša naše zdravje. Nadalje je izredne važnosti razširjeno dihanje ne samo s plitvo uporabo presnega koša, temveč predvsem z uporabo trebušne prepone in trebušnih mišic – a kako naj to deluje, če je trebuh nabasan s povečanimi organi prebavnega trakta in odvečno maščobo? Rešitev je zelo enostavna: prenehajmo se nažirati!

Znanstveniki so dokazali, da se pri globokem dihanju sproščajo endorfini, ki vplivajo na sinapse živčnih celic tako, da se znatno poviša dobro telesno in duševno počutje človeka. Pri sodobnem človeku tudi krvni obtok ne deluje pravilno, ker kri zastaja v venah, obdanih z ohlapnimi mišicami zaradi premalo gibanja. Tudi zaklopke v venah zaradi oblog (kot posledica nepravilne prehrane) izgubijo svojo funkcijo in stene žil postanejo neelastične, kar vse skupaj pospešuje sklerotične pojave. Dihamo pa tudi s kožo, kar so spoznali že v času renesanse, ko so v Italiji za neko predstavo namazali igralca po vsem telesu z zlato barvo in deček je umrl. Že leta 1952 je ruski znanstvenik M.F. Gulyj dokazal, kako važno je izdihavanje ogljikovega dioksida – pomanjkanje Co2 v telesu je lahko za človeka usodno. Če bronhialno astmo zdravimo z »zdravili«, je to tako, kot da bi gasili požar z bencinom: krčenje bronhijev nastane zato, da bi se zmanjšalo preveliko odvajanje Co2; po jemanju »zdravil«, ki naj bi preprečila te krče, se stanje torej nujno še poslabša. Zato se ne sme zdraviti posledice, ampak odstraniti vzroke za motnje. Pri mišičnih aktivnostih normalno nastaja Co2. Ampak zaradi pomanjkanja kisika lahko v telesu nastaja tudi nevarni Co, ki še bolj uničuje kisik. Zato je treba mišicam dovajati dovolj kisika in sicer energetsko polnovredni kisik z atomsko težo 16, da se prepreči nastanek Co. Naši podzavestni procesi v pljučih regulirajo odvajanje Co2 iz krvi. Če koncentracija Co2 torej pade, avtomatično nastanejo krči v bronhijih: bronhialna astma.

Torej: dovolj dihanja in gibanja! Izdih naj bo nekoliko daljši kot vdih (6:4). Ogibati se je treba življenja v mestih. Če živimo sonaravno, se avtomatično uravna tudi dihanje na naravni ciklus 4-6x na minuto – kar uglasi tudi druge telesne procese. Pravilnega dihanja se lahko naučimo s prakticiranjem »pranayame«, jogijskega kontroliranja dihanja in povezovanja z energijo, ki nas vse prežema. Vaditi je treba »dihanje v posamezne dele telesa«. Predstavljamo si, kako vdihan zrak kroži v zadnji strani telesa navzdol in se pri izdihu vrača po sprednji strani navzgor, dokler tega energijskega toka tudi ne začutimo. »Dihanje« okrog energijske točke, ki je v sredini telesa, kakšnih 4cm pod popkom, spodbuja krvni obtok. Za vključitev naravne ozdravitve je zelo važno tudi utrjevanje v prilagajanju temperaturnih razlik in telesnim naporom. Istočasno pa moramo popolnoma spremeniti prehrambene navade.

Samo kratkotrajne diete ne pomagajo, če se potem po zakonu vztrajnosti vrnemo v stare razvade. Zmotno je mnenje, da človek lahko pridobi energijo samo iz hrane, posebno pa, če razmišlja samo na osnovi kalorijskih tabel kemičnih sestavin te hrane. Človek je sposoben neposredno in takoj asimilirati živo energijo hrane, zato je pomembno, da se odloči izključno za životvorno, presno prehrano. Če s Kirlijanovo kamero fotografiramo energijsko sevanje svežega solatnega lista in to primerjamo s posnetkom istega lista, ki je nekaj ur ležaj v hladilniku, potem ugotovimo, da energijskega sevanja ni več, list je mrtev in nam energijsko ne more več koristiti. Znanstveno je dokazano, da je človek sposoben uporabiti dušik tudi iz zraka in sicer lahko pridobi s pomočjo črevesnih bakterij, s katerimi živi v simbiozi, na dan 18g dušika, iz katerega lahko potem proizvede 120g beljakovin (Wolski: »Kako rastline in živali asimilirajo dušik iz zraka«, 1970). S poizkusi je na primer dokazal, da če iz zraka v zaprti posodi, v kateri se nahaja rastlina izvzamemo dušik, rastlina takoj propade. Če pa je takemu okolju brez dušika izpostavil oplojena kurja jajca, so potem nastali iz njih za življenje nesposobni spački).

Dejstvo je tudi, da je človek ustvarjen za sadno hrano, ne pa da bi jedel meso ali travo. Polovico encimov za prebavo hrane, ki je za vsako bitje naravno ustrezna, proizvede to bitje samo – druga polovica pa se nahaja v hrani sami. Oboje se mora ujemati kakor ključ in ključavnica. Tako se na primer pod lupino krompirja nahajajo encimi za razkrajanje škroba; pri ustrezni vlagi in temperaturi se škrob razcepi v spojine, ki so direktno potrebne za kaljenje, ali pa za prebavljanje živali, ki poje krompir. V mesu so encimi, ki se ujemajo s kislim okoljem in encimi v gobcu in prebavnem traktu mesojedih zveri – teh pa človek nima. Če pa se človek hrani s kuhanim, ocvrtim, ali pečenim mesom, je s tem v telo vnesel samo kup nepotrebnih snovi, ki kot odpadki obremenjujejo organizem do zasičenosti. Za prebavljanje in presnovo takega zrezka na primer človek porabi okrog 130% tiste energije, katero potem lahko v najboljšem primeru pridobi! Zato je človek po nepravilnem hranjenju utrujen – kljub temu pa še vedno prevladuje splošno, a zgrešeno mnenje, da naj bi proteinska hrana dala »moč« in celo v bolnicah s tem nasiljem uničujejo življenja že itak izčrpanim bolnikom. Sam sem videl v krogu svojih sorodnikov in znancev, kako jih je večina, čisto po nepotrebnem, umirala v bolnišnicah prav zaradi nepravilnih terapij! Z antibiotiki so pri pacientu seveda predhodno bili uničeni tudi vsi koristni mikroorganizmi, ki sicer prebivajo v debelem črevesu in v simbiozi s človekom proizvajajo esencialne aminokisline in vitamine, poleg tega pa še sproščajo toploto, da se telo dobro počuti. Z nepravilno kombinacijo hrane, sestavljene po uradno veljavnih načelih »uravnotežene prehrane«, pa se ustvari popoln nered v prebavnem sistemu, v katerem se po naravi menja režim okolja in sicer: v ustih bazično, v želodcu kislo, v dvanajsterniku spet bazično, v tankem črevesu kislo itn..

Za zdravje je potrebno tudi pravilno gibanje, ki upošteva izmenični, naravni ritem napetosti in sprostitve. Torej nikakor ni dovolj, če se nekdo samo ukvarja s svojim enostranskim športom, če kmet dela na njivi, če traktorist vozi traktor, delavec dela v tovarni itn. – potem pa razlaga, češ da se on že itak »dovolj giblje«. Naučiti se je treba uskladiti ritem dihanja z ritmom gibanja, kot na primer pri jogi. Sistematično je treba vzpostaviti ravnotežje v celem telesu, razgibati prav vse sklepe, kite in mišice, vzpostaviti naravno ravnotežje, ki je osnova za harmonijo, ki je osnova za zdravje… Če svojega razvoja ne bomo spet povrnili k naravi, smo nujno obsojeni na propad. Smrt kot naravno usihanje organizma zaradi starosti, brez predhodnega trpljenja, je danes postala skoraj nedosegljiv ideal. Danes vedno resneje obolevajo čedalje mlajši ljudje in tudi majhni otroci – saj imajo kar praviloma že novorojenčki v sebi zasnovo za celo vrsto bolezni. Te� �ko je to dejstvo sprejeti, vendar: kako dolgo si bomo pred tem dejstvom še puščali zatiskati oči?

In ne nazadnje: vse spremembe prehrambenih navad, priučitev pravilnemu dihanju in gibanju, udeležba na skupinskih postih in vse drugo, lahko pomaga samo začasno, če ne bomo istočasno korenito počistili tudi z vsemi starimi zamerami in drugimi zataknjenimi čustvi, počistili škodljive vzorce iz glave, se posvetili osebnostni in duhovni rasti in spremenili celotni način življenja. Za to pa je potrebno dolgotrajno delo na sebi in študij ustrezne literature. Priporočam avtorje: dr. John Gray, Eckhart Tolle, A. de Mello, dr. W. Dyer, Milivojević, Jorge Bucay, R. Bach, S. Rozman, S. Forward, Ian Stewart, Florence Littauer, Susan Jeffers. Povzetek: za vse bolezni obstajajo naravne razlage za njihove vzroke in zdravniki jih poznajo – zakaj jih ne bi spoznali še mi vsi? Saj je zelo preprosto: samo en vzrok obstaja in ta je ne-sonaravno življenje! Uradna medicina se še vedno vztrajno bori proti množici simptomov, saj to prinaša brez vsakega dvoma večje dobičke kakor pa pomoč ljudem, da bi odstranili tisti edini vzrok vseh bolezni. Žalostno je dejstvo, da so bolniki sami prepričani o obstoju čudežnih zdravil farmacije in jih celo sami zahtevajo! Ne dopuščajmo več našega poneumljanja preko masovnih medijev in napačne vzgoje naših otrok!

Vsak posameznik ima pravico in možnost, da se sam zase odloči na tem morda zadnjem razpotju: se bo še naprej basal in nalival s človeku neprimerno, kuhano, predelano hrano, se premalo gibal, vdihaval slab mestni zrak, se zaman zanašal na to, da bo morda izgubljeno zdravje lahko kupil v apoteki – ali pa se bo odločil za zdrav, sonaraven način življenja , presno, ekološko pridelano prehrano, dovolj gibanja in dihanja na svežem zraku v neokrnjeni naravi. Naloga zdravnikov v bodočnosti bo predvsem ta, da bodo poskrbeli za boljši naravni imunski sistem vseh ljudi in kvečjemu pomagali pri samodejni naravni ozdravitvi s tem, da bodo vzgajali otroke in odrasle k sonaravnem načinu življenja; če pa se bo tu in tam še pojavilo kakšno obolenje, bodo pojasnili njegov vzrok in ga pomagali odpravit – vzrok, ne posledice. To je edina možnost za rešitev človeštva, edina pravilna pot. Druga pot pa zanesljivo vodi v pogubo

Joša Medved, septembra 2011