Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse prinaša promocijo dobrih praks,
razširjanje znanja in spodbudo za spremembe.

V okviru projekta v letih 2011 / 2012 je Umanotera izbrala in javnosti predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki so predstavljene v Katalogu 2012, na spletni strani www.slovenija-co2.si in v kratkih animiranih filmih. Na podlagi izvedenih predstavitev so bila oblikovana tudi priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks.

Projekt se nadaljuje tudi v letu 2013: najprej z evidentiranjem obstoječih dobrih praks v Sloveniji in tujini. Od aprila do septembra bodo sledile predstavitve in ogledi. V zaključni fazi bodo pripravljena priporočila za bolj uspešno širjenje dobrih praks.

V priponki vam pošiljamo več informacij o projektu: informativni list projekta in intervju z vodjo projekta Vido Ogorelec. Ostalo izveste na spletni strani www.slovenija-co2.si/index.php/iemo-nove-primere-dobrih-praks

Naročnik projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je Urad Vlade RS za komuniciranje, izvaja ga Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Karmen Kogoj Ogris

INTERVJU Z VIDO OGORELEC, direktorico Umanotere, vodjo projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse 2011/2012 je Umanotera izbrala in javnosti predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. Projekt se nadaljuje tudi v letu 2013: najprej z evidentiranjem obstoječih dobrih praks v Sloveniji in tujini ter izborom 20 dobrih praks. Temu bodo od aprila do septembra sledile predstavitve in ogledi.

Več o projektu v intervjuju z vodjo projekta Vido Ogorelec, direktorico Umanotere.

Za vami je že dobro leto dela na projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, lani ste izbrali 20 dobrih praks, jih predstavili javnosti in oblikovali priporočila za odločevalce. Kakšne so bile vaše izkušnje? 

Zanimanje za dobre prakse med podjetji, občinami in nevladnimi organizacijami je zelo živo – predvsem jih zanimajo uspešne domače in tuje praktične izkušnje na področjih energetske, lesne predelovalne verige, ekološkega kmetijstva, ponovne uporabe odpadkov in zelenega javnega naročanja. Opazili smo, da udeležencev na predstavitvah prednostno ni pritegnilo zmanjševanje izpustov CO2, temveč drugi pozitivni učinki projektov. Leto 2012 sicer navkljub nekaterim očitnim ekstremnim vremenskim dogodkom ni bilo prav naklonjeno podnebni politiki.

Nova vlada v času finančno-gospodarske krize žal ni prepoznala priložnosti, ki jih ponujajo ukrepi podnebne politike za proračunske prihranke in za zagon zelene ekonomije. Svoj mandat je pričela z varčevalnimi ukrepi in ukinjanjem okoljevarstvenih institucij, med njimi tudi vladne službe za podnebne spremembe. Na nekaterih področjih pa se je končno prebudila politična volja in vlada je vendarle sprejela nekaj pomembnih usmeritev. Na primer, lansko poletje je bil sprejet Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep«. Zdaj so potrebni koraki od besed k dejanjem in prav tu so dragoceni primeri dobre prakse doma in v tujini.

Kako projekt Slovenija znižuje CO2  nagovarja trenutno stanje gospodarske in politične krize v Sloveniji? Lahko ponuja kakšne pozitivne rešitve?
Za Slovenijo so krovni okvir ambiciozni politični podnebni cilji Evropske unije, npr., da moramo zmanjšati izpuste do leta 2050 celo za 95%, kar v nekaterih sektorjih praktično pomeni na ničlo. V naši državi je ponekod do ambicioznih ciljev precejšen odpor -  v delih industrije, na Gospodarski zbornici Slovenije, tudi nekateri politiki so mnenja, da takšni cilji niso realni. V tem smislu so dobre prakse zelo koristne, saj kažejo na to,da so cilji dosegljivi ne le v teoriji, ampak tudi v praksi. Celo zelo ambiciozni cilji. Še več, ukrepi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov imajo zelo zanimive sinergijske učinke, v smislu prihrankov, zmanjševanja stroškov, potenciala za ustvarjanje novih delovnih mest, višje dodane vrednosti, večje konkurenčnosti ipd..

Tako na terenu ljudje, podjetja in občine ne čakajo, ampak so že marsikje prevzeli pobudo. Tega dogajanja je zares veliko, nihče pa teh praks sistematično ne spremlja, jih ne analizira, napake se ponavljajo, premalo je skupnega prenosa znanja. Medije pozitivne novice zanimajo bolj redko.

Torej projekt je prišel ob pravem času. Predstavili smo dobre prakse na sedmih prednostnih področjih: trajnostna energetika, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe. Stanje je na različnih področjih zelo različno. Predvsem razvoj dobrih praks v energetiki je na primer zelo daleč naprej, to je zelo živahno področje. Tu je mnogo dobrih praks že evidentiranih, imamo tudi izbore energetsko učinkovite občine, podjetij, projektov. V zadnjem času že prihaja v zavest, da je les velik potencial v smislu trajnostnega bogatega vira v Sloveniji, ki pa za zdaj ne ustvarja dodane vrednosti. Nekatera projektna področja pa sploh niso tako prepoznana v zvezi s podnebnimi spremembami, recimo področje kmetijstva in hrane.

Lansko leto je s sušami in poplavami potrdilo izjemen pomen področja prilagajanja podnebnim spremembam. Vemo, da bomo ne glede na politične ukrepe, tudi če bi bili zelo ambiciozni,  priča še pospešenemu segrevanju v naslednjih desetletjih. In v Sloveniji na področju prilagajanja ni dovolj aktivnosti. Edini sektor, ki ima izdelano strategijo prilagajanja, je kmetijstvo, pa še tam je strategija ostala bolj na papirju, do izvedbe in operativnih rešitev prihaja prepočasi.

Kako se projekt navezuje na druge vaše aktivnosti – predvsem kampanjo Za zeleni razvojni preboj?
Poziv Za zeleni razvojni preboj in predstavitve dobrih praks se medsebojno zelo lepo dopolnjujeta. Sedem programov zelenega razvojnega preboja predlagamo za vključitev v Strategijo razvoja Slovenije za obdobje 2014-2020, ki jo pripravlja vlada prav v teh mesecih. Strategija bo opredelila smer razvoja naše države in porabo sredstev iz evropskih skladov. Programi kažejo velik razvojni potencial in strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko ustvarili vsaj 50.000 novih delovnih mest do leta 2020, številna z visoko dodano vrednostjo. Prinašajo pa še vrsto drugih dolgoročnih koristi. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Primeri dobre prakse so lep dokaz politiki in načrtovalcem, da ne gre le za teoretične koncepte, temveč projekti tudi resnično izkazujejo veliko koristi. Po drugi strani pa so lahko uspešne prakse v pomoč in navdih občinam in regijam pri pripravi regionalnih razvojnih načrtov in projektov za novo proračunsko obdobje 2014-2020.

Kako boste izbirali dobre prakse - kakšna bodo merila za uvrstitev v ožji izbor?
S projektom želimo informirati in navdušiti, kar pomeni, da morajo imeti izbrane dobre prakse močan pozitiven motivacijski naboj. Hkrati morajo čim bolj konkretno in merljivo prikazati pozitivne učinke: tako zmanjševanje izpustov kot tudi prihranke, zmanjšanje porabe energije, potencial za nova delovna mesta. Zanimal nas bo tudi potencial za širitev praks- koliko so pristopi splošno uporabni v slovenskih občinah in podjetjih. Iščemo torej primere, kar jih je možno multiplicirati v širšem merilu in kar bo imelo v tem merilu tudi čim večje učinke.

Izbor bo vsekakor zahteven. Zastopana morajo biti vsa področja, 15 praks bo slovenskih, 5 tujih, iz Evropske unije. Želimo najti tudi ravnovesje med inovativnimi in uveljavljenimi, preizkušenimi praksami. Lansko leto se je jasno pokazalo, da »idealnih« primerov v vseh pogledih ni in bomo v izbranih praksah letos še bolj jasno opozorili na kaj se »dobra praksa« nanaša.

Kakšne širše učinke projekta pričakujete?
V splošnem smislu pričakujem, da bo projekt prispeval k spoznanju, da je doseganje podnebnih ciljev ne le nujno, temveč tudi možno, in za slovensko družbo in gospodarstvo zelo pozitivno. Bolj konkretna priložnost v letošnjem letu je priprava Strategije razvoja Slovenije, regionalnih razvojni načrtov in operativnih programov za evropske strukturne sklade. V teh načrtovalskih procesih bodo prakse lepo podprle vključitev projektov zelene ekonomije – tako na nacionalni, kot na regionalni ravni.

Glede na lanskoletne izkušnje od projekta pričakujemo tudi veliko spletenih novih poznanstev in povezav, medsebojnega sodelovanja in nadgrajevanja idej. Vse to prispeva k vzpostavljanju partnerstva za zeleni razvojni preboj Slovenije.

Predstavitve dobrih praks si lahko ogledate v Katalogu 2012, na spletni strani www.slovenija-co2.si, predstavili pa smo jih tudi v kratkih animiranih filmih. Na podlagi izvedenih predstavitev so bila oblikovana tudi priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks.

PREDSTAVITEV PROJEKTA, ČLANOV PROJEKTNE SKUPINE IN PARTNERJEV PROJEKTA

1. O projektu
V zadnjih letih so se v Sloveniji razvile različne praktične rešitve, ki stremijo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k prilagajanju na podnebne spremembe ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Te dobre prakse so sicer uspešne in nekatere tudi mednarodno priznane, vendar še niso dovolj poznane in razširjene.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse prinaša promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. Uspešne zgodbe nas navdihujejo in prepričajo, da so radikalne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč tudi vsestransko koristne.

V okviru projekta v letih 2011 / 2012 je Umanotera izbrala in javnosti predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki so predstavljene v Katalogu 2012, na spletni strani www.slovenija-co2.si in v kratkih animiranih filmih. Na podlagi izvedenih predstavitev so bila oblikovana tudi priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks.

Projekt se nadaljuje tudi v letu 2013: najprej z evidentiranjem obstoječih dobrih praks v Sloveniji in tujini. Iščemo dobre prakse na naslednjih prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano, (4) trajnostni razvoj podeželja, (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe.

Od aprila do septembra bodo sledile predstavitve in ogledi. Ciljni skupini projekta sta podjetja in občine. V zaključni fazi bodo pripravljena priporočila za bolj uspešno širjenje dobrih praks.

Naročnik projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je Urad Vlade RS za komuniciranje, izvaja ga Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

2. Projektne aktivnosti

3. Projektna skupina
Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, vodja projekta. Področje v projektu: trajnostna proizvodnja in potrošnja.
mag. Tanja Cegnar, meteorologinja in klimatologinja. Področje v projektu: prilagajanje na podnebne spremembe.

Anamarija Slabe, strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj. Področji v projektu: trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetijstvo. dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Področje v projektu: trajnostna mobilnost.

dr. Franc Pohleven, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Področje v projektu: vrednostna veriga lesa.
dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Področje v projektu: trajnostna mobilnost.
dr. Sašo Medved, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Področje v projektu: učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije.
Igor Medjugorac, direktor Rdeči oblak d.o.o., vodja komunikacijske podpore projekta.

4. Izjave članov projektne skupine in partnerjev projekta
Vida Ogorelec: Projekt s predstavitvami uspešnih praktičnih prispeva k spoznanju, da je doseganje podnebnih ciljev ne le nujno, temveč tudi možno, in za slovensko družbo in gospodarstvo zelo pozitivno. Konkretna priložnost v letošnjem letu je priprava Strategije razvoja Slovenije, regionalnih razvojni načrtov in operativnih programov za evropske strukturne sklade. V teh načrtovalskih procesih bodo prakse lepo podprle vključitev projektov zelene ekonomije – tako na nacionalni, kot na regionalni ravni. Dobre prakse nas informirajo in navdihujejo.

Dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: Slovenija s svojim lesnim bogastvom ima neizmerne možnosti prehoda v nizkoogljično družba. Les, ki ga ustvarja narava s pomočjo sonca in CO2, lahko z malo energije (emisije CO2) predelamo v izdelke in objekte, v kateri se v desetletjih uporabe ohranja CO2. Tako s predelavo lesa in uporabo lesnih izdelkov in objektov lahko najbolj vplivamo na znižanje CO2 – kar je bistven namen projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Slovenija te možnosti, kot malokateri država v EU, ima. Izhod iz gospodarske in okoljske kriza bi nam lahko omogočala les, edina surovina, ki je imamo v izobilju, vendar se tega dejstva premalo zavedamo in naša hlodovina konča v tujini.

Dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani: Projekt vidim kot vodilo vsem, ki v ukrepih URE in OVE še niso prepoznali velikega gospodarskega in okoljevarstvenega potenciala. Ob tem pa se veselim, da bomo z nadaljevanjem projekta lahko oblikovali širšo mrežo deležnikov, ki bo vključevala tudi področje izobraževanja in raziskav.

Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji: V Evropski komisiji smo prepričani, da se trajnostni razvoj in rast ne izključujeta. Še več, preobrazba Evropske unije v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 je med našimi ključnimi cilji. Nova in vzdržna delovna mesta bomo v globalni konkurenci v prihodnje lahko zagotovili, če se osredotočimo na inovacije, nove tehnologije, vključno z  »zelenimi«, in spremenimo način razmišljanja.

Zato pa potrebujemo pretok znanja na vseh ravneh. S projektom Slovenija znižuje CO2 - Kako jim je uspelo? spodbujamo prav to: osveščanje, povezovanje in širjenje znanja in izkušenj v lokalnih skupnostih in med podjetji.  Veseli me, da je projekt v prvem letu naletel na dober odziv, kar pomeni da smo partnerji - evropske institucije, slovenska vlada, stroka, civilna družba, podjetja in občine, izbrali primerno pot. Upam, da bomo letos spodbudili še več povezovanja in prenosa dobrih praks, pa naj bodo to energetsko učinkovite prenove, pametna raba lesa in drugih obnovljivih virov energije,  trajnostne dobavne poti ali umno ravnanje z odpadki. 

Janez Vouk, v.d. vodje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji: V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov CO2 morajo s svojim zgledom prispevati tudi institucije Evropske unije. Evropski parlament tako že od leta 2004 izvaja projekt EMAS, s katerim se v stavbah parlamenta stremi k učinkoviti rabe energije, vode in papirja ter zmanjšuje količina odpadkov. V postopke javnih naročil so vključene okoljske smernice, parlament pa se trudi izboljšati ozaveščenost vseh svojih uslužbencev o varčevanju z viri, saj sta skupna zavest in  dosledno ravnanje v vsakdanjem življenju morda najučinkovitejši prispevek posameznika v dobrobit prihodnjih generacij.

5. Kontaktne informacije za medije
Karmen Kogoj Ogris, Umanotera
karmen@umanotera.org, 01 439 71 00