Povzeto iz knjige Franca Božjaka, Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni...

POKAZATELJI VELIKIH SPREMEMB
Seznanili se bomo z nekaterimi možnimi spremembami, ki bi se človeštva lahko močno dotaknile. Ko nekaj prepoznamo kot povsem sprejemljivo in potrebno dejstvo, dogodek, posledico, rešitev v obliki šole učenja življenja, morda celo kot projekt rešitve ali vstajenja zavesti človeštva, potem nismo več daleč od tega, da to tudi odgovorno sprejmemo, vzamemo v zakup.

Kmalu zatem pa sledi tretja, še kako potrebna sposobnost duše, in sicer priprava na morebitne, za nekatere povsem verjetne nove zemeljske razmere. Moč volje ali akcije je sila duše, ki nam omogoča, da se pravočasno in dovolj celostno pripravimo, zaščitimo. Seveda, če ste kolikor toliko previdni "ziheraši" ali skrbni starši, dedki, babice, sin ali hči, vnuk, vnukinja, zakonski sopotnik, prijatelj, sodelavec. V primeru, da ste, boste povsem svobodno, morda celo navdihovani, začutili dovolj moči volje pomagati tudi drugim.

Pravi modreci zelo malo govorijo, saj puščajo tokovom časa svojo pot in povsem svobodne odločitve, četudi bi prepoznali, da se bo dogajalo nekaj velikega. Radoveden in pozabljiv, preračunljiv "Ferdo" bo vse skrbno zapisal zato, da bo ovekovečeno na papirju, tudi na dosegu rok. Dovolj previden, delaven in skrben človek, ki naj bi nekoč postal prinašalec Ljubezni in Svobode, pa bo vse, kar je pomembnega slišal, spoznal in zapisal, poizkušal tudi udejanjiti, realizirati. Za vsak primer, za blagor svoje okolice, zanamcev in kot pomoč Projektu-Človek, Materi Zemlji in Očetu Nebu.

Moram priznati, da težko verjamem, da se bodo spremembe odvijale le na nivoju kolektivne zavesti. Preveč smo zabredli! Vlak sporočil, opozoril, ki smo jih kot človeštvo prejeli najprej na mentalnem, pozneje pa tudi na čustvenem nivoju, je povsem verjetno že odpeljal. No ja, morda nas še čaka na peronu, če si nismo premislili in bi zadnji trenutek hoteli povsem svobodno stopiti na vlak, ki vodi k Očetu skozi Sinovo Ljubezen.

Preveč lagodno, premalo ozaveščeno in dokaj neodgovorno življenje ne omogoča dovolj hitrih sprememb v razmišljanju, čutenju in udejanjanju, spreminjanju vidne in nevidne okolice, plemenitenju kolektivnega mentala. Ne pozabimo, da si svet Podnarave ne želi našega spreobrnjenja. Kot smo že omenili, čas prebujanja iz zimskega dremeža in Njihove milosti se izteka, kajti izgleda, da smo stopili v procese Pravičnosti in polaganja ter izstavljanja računov. Ali se bomo zmogli dovolj hitro zganiti, v kar pa še sami ne verjamemo več, ker se radi tolažimo, da se ne bo nič pretresljivega in hkrati zelo poučnega zgodilo. Tudi mogoče, saj je sam Bog nekoč celo obljubil, da človeštva ne bo nikoli več tako kaznoval. Če nam bo to dovolj dobra tolažba, tudi prav.

Čas je, da se odpravimo na pokazatelje, ki govorijo v prid teoriji, zgolj hipotezi, če želite, da se je projekt preoblikovanja, preobrazbe in rešitve vsega, kar ima zdrave korenine in naravnanost, zaupanje v Božje, Sveto, že pričel. Argumentov proti, torej v prid naključnim dogodkom, cikličnim naravnim pojavom, ki so se od pradavnine pojavljali na Zemlji, in na katere naše mačehovsko obnašanje nima skorajda nobenega vpliva, žal ali na srečo, skorajda nisem mogel najti. Verjamem, da zaradi svoje manjše tolažniške sposobnosti in ne ravno velikega zaupanja v znanost, ki nikakor ni modrost, nisem napravil velike škode. Namreč, bore malo ljudi bo razmišljanjem v naši knjigi danes že verjelo, kar me vsekakor bolj skrbi kot to, da bi nas poimenovali za lažne preroke, fataliste ali celo sektaše. Iskati pitno vodo, hrano in ozimnico, topla oblačila, peči na drva in ostala trda goriva, varna zatočišča,... v času morebitnih izrednih razmer ne bo ravno najučinkovitejša odločitev. Kaj porečete? Naj bo to kot intermezzo, predjed. Nekoč so bile kmetije vselej založene, naši starši, dedje pa so imeli v kleteh, shrambah in kaščah zaloge hrane za celo leto ali vsaj za zimo. Danes pa nas prepričujejo, da si lahko hrano in vodo zagotovimo sproti, za vsakim vogalom, ob vsaki uri. Dovolite, da vas spomnim, da so trgovine založene s hrano za največ 14 dni in da bi bile v primeru nekajdnevnega pomanjkanja elektrike skorajda v hipu zaprte.

Če bi na primer nastal računalniški ali celo električni, avtomobilski mrk v obliki zaustavitve vseh prevoznih sredstev, razen koles, vozov na vprego, čolnov na vesla in plovil na jadra, kam in kako bi šli v mestih po hrano, vodo, vsakodnevne potrebščine? Vem, da bi se znašli, pa vendar, s prazno shrambo in denarnico ter z nizkimi temperaturami ozračja, velika večina ne bi zmogla umirjeno živeti in z zadostnim zaupanjem zaprositi za Njihovo pomoč. Zemlja danes, morda bolj kot kdajkoli prej, potrebuje ljubezen in vsestransko pomoč skozi naše misli, besede in dejanja. Vedno je potrebno pozitivno razmišljati, saj je misel bitje, ki se na vsak način hoče materializirati.
Vse, kar se dogaja posamezniku ali celotnemu človeštvu, bi se morali naučiti gledati in videti kot dobro, pravično, resnično ter poučno. Na tak način bomo mnogo lažje sprejeli in premoščali tudi večje spremembe, če se bodo le-te nekoč ali kmalu resnično pojavile.

SE NADALJUJE

Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 2.del