KOMENTAR:

Berkley pravi, da je okus jabolka v dotiku sadeža z nebom v ustih, ne v sadežu samem.

Na podoben način bi rekla, da je naloga predsednikovanja državi najprej stik predsednika z njegovimi državljani in njihovimi problemi, ne v poveličevanju pomembnosti predsednikove funkcije. Predsednik je primus inter pares (prvi med enakimi). Državne aktivnosti zunanje politike morajo biti usklajene z državnozborskimi in vladnimi zunanjepolitičnimi aktivnostmi in morajo biti skladne s finančnimi možnostmi države, ki ji predsednik predseduje.

Če parafriziram: Kant je nekoč rekel, da sta dve stvari v življenju, ki ga navdihujeta z najglobljimi občutki, in sicer pogled v zvezdno nebo in pogled na moralni zakon v človeškem srcu. Brez tega se tudi ljudstvu vladati ne da.

Če je Drnovšek zares pogledal v zvezdno nebo in na moralni zakon v svojem srcu s pomočjo svoje preobrazbe, bo postal, in se ustavil na vratih svojega spoznanja, se ozrl okrog sebe in tako bo ugotovil, da ima več kot dovolj dela doma, pri svoji dvomilijonski družini. Kako bi izgledalo, da bi družinski oče bolj skrbel za sosedove otroke kot za svoje.

Pristojnosti in pooblastila predsednika države ureja Ustava RS. Zadnje čase se v medijih in tudi sicer ustvarja zelo populistično razumevanje kako mora neka država funkcionirati. Razpravljanje o tem postaja že kar naivno pootročeno. Vodenje države je resna zadeva. Ne moremo tako razpravljati, kot se razpravlja.

Predsednik republike pred nastopom predsedniške funkcije, pred nastopom izreče naslednjo prisego: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.« Predsednik se torej mora prvo zavzemati za blaginjo Slovenije.

Predsednikova dobrota resnično eksistira kot razumna, v kolikor v zgodovinskem procesu življenja svojega naroda ustvarja razumno stvarnost doma.

Pristojnosti predsednika republike so, da razpisuje volitve v državni zbor; razglaša zakone; imenuje funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji; odloča o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in častne naslove; opravlja druge zadeve določene z ustavo. Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. S takšno uredbo se izjemoma lahko omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa ustava. Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Iz zgornjih pooblastil predsednika republike lahko vidimo, da ima omejena pooblastila in da gre pri predsedniku republike za predstavniško funkcijo.

Oblast v RS izvajajo:
- zakonodajna oblast (državni zbor)
- izvršilna oblast (vlada z ministrstvi oziroma državna uprava in lokalne skupnosti, če so določene pristojnosti z države nanje prenesene – prenesene pristojnosti)
- sodna oblast (sodišča)

Vlado pa sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Ministri so odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, število, pristojnost in organizacijo ministrstev ureja zakon.

Zunanjo politiko sprejema državni zbor. V državi se ne moreta voditi dve ali celo več zunanjih politik, ker izpademo neresni. Za vodenje zunanje politike je odgovoren minister za zunanje zadeve. Aktivnosti predsednika republike na področju zunanje politike morajo biti usklajene s smernicami zunanje politike, ki jih je sprejel državni zbor in zunanjo politiko koordinira zunanji minister skupaj s predsednikom vlade in tudi s pomočjo raznih koordinacijskih odborov.

Glede proračunskega denarja za predsednikova potovanja bi pa rekla: primum vivere, deiu philosophari – najprej je treba živeti, potem šele modrovati (po svetu). Vedno se je treba vprašati po učinku in kaj določena zunanjepolitična aktivnost pomeni za blaginjo Slovenije in če je usklajena z zunanjo politiko, ki jo je sprejel državni zbor in jo uresničuje vlada oziroma ministrstvo za zunanje zadeve v skladu z zakonom.

Sedanji predsednik republike g. Janez Drnovšek deluje simpatično v procesu svoje duhovne preobrazbe in ga je lepo videti, da ga spoznavamo kot široko človeško osebnost, vendar državniške dolžnosti se odvijajo v skladu s pooblastili po pravnih pravilih, ki jih izdajajo zakonodajalec in drugi pravodajni organi in ne po predsednikovi prosti presoji ali prosti presoji katerega koli ministra in predsednika vlade. Duhovna preobrazba zagotovo omogoča, da se pravne vrednote dosledneje upoštevajo in oblikujejo v medsebojnih razmerjih, kot se zanje predsednik republike trudi. Takšne vrednote so zaželene pri vsakem politiku, vendar ne smejo postati ekstravagantnost, ki opozarja sama nase in se nekako svojevoljno obnaša. Te vrednote so: pravična porazdelitev dobrin, pravičnost in mir ter pomoč pomoči potrebnim. Vendar je pri tem treba spoštovati zakone in interese RS Slovenije, predvidljivost, stabilnost in urejenost v družbenih odnosih ter zanesljivost in usklajenost pravnega odločanja, kakor tudi pravno varnost, predvsem pa resnost, kakršno se od državnikov in politikov pričakuje.

Takšne pesmice kot je zgornja so simpatične in bi se gotovo pionirčki veliko bolj zabavali z njimi, kot se lahko zabavamo mi, ki smo že malce odrasli in od države pričakujemo nekaj več kot smo pričakovali, ko smo malo zaplankani peli v stilu:
» Druže Tito mi se ti kunemo«…

Ta zgodba o preobrazabi našega predsednika se mi zdi kot lepa narodova pravljica, iz katere bo gotovo enkrat zrasel mit podobno kot mit o kralju Matjažu. Lepo! Slovenija je že od nekdaj mitološka in pravljična dežela različnih razpoloženj, vtisov, vizij in junakov, ki se doživljajsko povzdigujejo v neslutene višave naše domišljije.

Tatjana

[ Odgovori na to | # ]